Kolesarski turizem je v porastu, vedno več turistov si želi dopust preživljati aktivno, v čim bolj pristni naravi. Zdi se, da je kolesarski turizem dolgih prog zmagovita formula - za turiste, lokalne turistične ponudnike in naravo. Na vse to odgovarja Dravska kolesarska pot, ki bo kmalu povezana z avstrijsko kolesarsko potjo ob Dravi, ki velja za eno najbolj popularnih in urejenih v Evropi, pa tudi s hrvaškimi potmi ob Dravi. V letu 2017 je avstrijska Dravska kolesarska pot gostila 180.000 kolesarjev, v Beljaku pa so največji obisk zabeležili julija, ko je skozi kraj peljalo 3800 kolesarjev. Nekdanji profesionalni kolesar Paco Wrolich, ki pri turistični organizaciji avstrijske Koroške skrbi za vse, kar je povezano s kolesarjenjem (in je v veliko pomoč pri postavljanju poti tudi na južni strani meje): "Šestdeset odstotkov je kolesarjev, ki potujejo na daljše razdalje iz tujine, največ Nemcev, 30 odstotkov popotnikov je domačinov in deset dnevnih. To so gostje, ki trošijo več, imajo nekaj specifičnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati tudi naši ponudniki. Pojedo več, zato seveda želijo večje obroke, želijo oprati oblačila in jih imeti zjutraj suha ter seveda varen prostor za svoja kolesa, ki so praviloma višjih cenovnih razredov." Wrolicha podaljšanje poti na 530 kilometrov do Legrada na Hrvaškem zelo veseli, saj je mnogim kolesarjem s severa Evrope sedanja 320 kilometrov dolga pot od Toblacha do meje s Slovenijo prekratka. "V času, ko pri nas v Avstriji, pa tudi v Evropi, vse več ljudi vleče isto vrv vsak v svojo smer, je povezovanje med državami zelo pomembno," pravi Wrolich.
18 občin je ustanovnih članic partnerstva za Dravsko kolesarsko pot.
Skupaj bo urejenih 151 kilometrov poti, ponekod se podvojijo in bosta na voljo stara in nova kolesarska pot.
Dravska kolesarska pot ima enak logotip in označbe v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
15 milijonov evrov bo v naslednjih petih letih stala Dravska kolesarska pot.
180.000 ljudi je lani kolesarilo po avstrijskem delu obdravske kolesarske poti.
Asfalt ni zapoved
V Sloveniji projekt vzpostavitve Dravske kolesarske poti vodi neformalna Skupina za Dravo, ki se je oblikovala v naravovarstvenem projektu SEEriver in tudi danes je ostala skupina zavezana ohranjanju narave, njihovo vodilo je trajnostni razvoj. Od 151 kilometrov obdravske kolesarske poti je 25 kilometrov poti že vzpostavljenih, 64 kilometrov bodo uredili po obstoječih gozdnih, poljskih in servisnih poteh, 40 kilometrov bo zgrajenih na novo, 23 kilometrov poti bo urejenih po cestah, gre pa za ceste, kjer je motoriziranega prometa zelo malo, zagotavlja Uroš Rozman, vodja projekta Dravske kolesarske poti v Sloveniji, zaposlen na koroški razvojni agenciji. Prav urejanje obstoječih poti je uspešen recept, ki so ga povzeli pri severnih sosedih. "Gradnja dragih, deset milijonov evrov in več vrednih kolesarskih poti se za daljinsko kolesarstvo ne izplača, treba je le učinkovito izkoristiti že obstoječo infrastrukturo. Tudi v Avstriji je tretjina poti iz makadama," pravi Rozman. Vzpostavitev celovite slovenske Dravske kolesarske poti bo v naslednjih petih letih stala okoli 15 milijonov evrov, nekaj denarja zagotovi država, del občine in del pridobivajo iz evropskih skladov.
Drava je predvsem narava
Letos so uredili nov odsek poti na trasi Maribor-Starše-Ptuj, novi so odseki Ruše, Podvelka ter Muta, v Dravogradu je nameščen števec kolesarjev. V letu 2019 je predvidena ureditev odsekov v občini Radlje ob Dravi in Mariboru, enajst odsekov bo dobilo projektno dokumentacijo. Izdelan je že koncept počivališč, ki bodo ob vsej poti enaka, poenotene so tudi označbe in informacijske table. Delujeta tudi že bogata spletna stran www.dravabike.si in inkubator Drava bike, kamor se lahko včlanijo ponudniki turističnih storitev ob kolesarski poti. Karmen Razlag iz Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, kjer skrbijo za promocijo kolesarske poti, poudarja, da hkrati s polaganjem asfalta in urejanjem makadamskih poti gradijo tudi odnose z lokalnimi ponudniki.
Izdelan je že koncept počivališč, ki bodo ob vsej poti enaka
