Dravske elektrarne so en TEŠ že plačale

Glede na to, da je na dnevnem redu današnjega srečanja poslank in poslancev Kluba 7 v Mariboru pod četrto točko dnevnega reda tudi problematika Dravskih elektrarn Maribor (DEM), analiziramo težnje po centralizaciji v slovenski energetiki, denarne tokove in dosedanja prizadevanja politike v regiji za večjo avtonomijo DEM.
Nadaljevanje centralizacije v okviru Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), kjer daleč najvišji davek plačujejo DEM, napovedane pred novim letom, je, kot kaže, za zdaj na stand by. Z januarjem namreč ni prišlo do prenosa kadrovske službe DEM iz Maribora v Ljubljano, prav tako je še nejasna za aprila napovedana selitev pravne službe iz Obrežne ulice ob Dravi. Oranžno luč je potem, ko so na oglasnih deskah v DEM že objavili časovnico prenosa obeh služb v Ljubljano in zaposlene pozivali k zdravi meri strpnosti, kot kaže, prižgal prvi nadzornik HSE Milan Perović. Visoka napetost na relaciji Maribor-Ljubljana pa je očitno pripomogla tudi k temu, da se Stojan Nikolić, ki se je proslavil z obvezniškim fiaskom, ta je HSE stal več deset milijonov evrov več, kot bi bilo treba, kljub podpori resorne ministrice Alenke Bratušek (še) ni preselil v pisarno generalnega direktorja, kjer za zdaj še sedi Matjaž Marovt.

V Dravskih elektrarnah več kot 112 zaposlenih manj

A to po naših informacijah še ne pomeni, da projekt združevanja poslovnih funkcij in iskanja sinergij, kot centralizacijo imenujejo na HSE, miruje, saj naj bi si na sedežu DEM izmenjevali kljuke predstavniki srednjega menedžmenta HSE in tipali teren. Bojazen zaposlenih v DEM, da bi se lahko število delovnih mest v Mariboru še naprej zmanjševalo, tako ni odveč. Če je HSE imel leta 2001 "le" 48 zaposlenih - čeprav je oče prenosa sedeža energetike iz Maribora v Ljubljano Janez Kopač leta 2001 dejal, zakaj toliko hrupa za tri do pet delovnih mest -, jih ima danes že skoraj trikrat več (177 zaposlenih), DEM pa za 112 oziroma za tretjino manj (224 zaposlenih). Še bolj skrb vzbujajoče je, da odhajajo strokovnjaki, v zadnjih šestih letih pa v DEM niso zaposlili nobenega novega.
Hkrati z upadanjem števila zaposlenih in nižanjem stroškov so rasli finančni apetiti HSE, ki jih pesti financiranje (pre)drage naložbe v Termoelektrarno Šoštanj. Tudi in predvsem zato se je v času kontroverznega Blaža Košoroka, ki je enosmerni denarni tok v Ljubljano opravičeval s holdinško solidarnostjo, župane, ki so se temu neuspešno upirali pa označil za lokalne šerife, ki naj skrbijo za svoje ranče, pričelo "plenjenje" dobičkov DEM, ki je do lani preseglo sto milijonov evrov. Povrh vsega so DEM še porok za okoli 200 milijonov evrov posojil HSE, ki jih je ta zavaroval s petletno proizvodnjo električne energije DEM.
Viri blizu DEM opozarjajo še na "izčrpavanje" preko deleža prispevkov in koncesij, ki jih DEM plačujejo na prodajno ceno, ki jo na trgu doseže HSE. Od leta 2001 naj bi se teh nabralo za 140 milijonov evrov. Opozarjajo še na oportunitetno izgubo v razliki med koncesijsko in stroškovno ceno, ki naj bi v enakem obdobju, ob predpostavki, da bi DEM same prodale električno energijo na trgu, že presegla milijardo evrov. DEM dobijo namreč za megavatno uro skupaj z davkom med 18 in 20 evri, HSE kot posrednik pa jo na trgu proda med 45 in 55 evri. Če k temu prištejemo še 80-milijonski lastniški vložek v družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi, pridemo do kar 1,3 milijarde evrov in ugotovimo, da so DEM en TEŠ že plačale.

Ideja o selitvi sedeža ni nova, a ni nikoli zaživela

Ob tem ne moremo reči, da so bili župani in politiki Podravja in Koroške, kjer energijo s pomočjo vode pridobivajo že sto let, do tega brezbrižni. Ideje in zahteve o vrnitvi sedeža HSE oziroma energetike nazaj v Maribor niso nove, a žal te nikoli niso doživele epiloga. Spomnimo, da je tedanji mariborski poslanec SD Matevž Frangež skupaj s poslancem Luko Jurijem celo glasoval proti državnemu poroštvu za TEŠ. Prav tako je dvomil o njegovem rentabilnem poslovanju in se vpraševal, zakaj mora Podravje vseskozi le dajati in biti talec HSE. Neuspešno je tudi predlagal, da naj se Dravske elektrarne izločijo iz HSE, saj da so ga hitro podučili, da to ni mogoče in da taka ideja sesuva slovensko energetiko.
Uroš Prikl, nekdanji poslanec Desusa, danes državni sekretar v kabinetu premiera Šarca, se je skupaj s poslanci regije iz prejšnjega sklica prav tako neuspešno zavzemal za DEM. "Glede na to, da je bil v Mariboru že sedež slovenskega elektrogospodarstva in da se največ hidroenergije proizvede na reki Dravi, bi bilo logično, da bi bil sedež HSE v Mariboru. Preselitev sedeža ne bi imela zgolj simbolnega pomena, temveč bi bila ekonomsko več kot upravičena, prav tako pa bi imela multiplikativne učinke na mariborsko gospodarstvo. Žal nisem bil uspešen, saj sem bil deležen podpore zgolj s strani poslanke Bojane Muršič in poslanca Franca Trčka, medtem ko ostali (tudi) mariborski poslanci niso delili mojega mnenja," je povedal Prikl. Ti so bili v glavnem iz vrst SMC, ki so se najverjetneje morali podrediti strankarski disciplini glede na to, da je bil HSE takrat v rokah te stranke.
Za zaustavitev centralizacije in selitev sedeža HSE v Maribor se je decembra lani z javnim pismom obdravskim županom in poslancem zavzel tudi lokalni odbor Levice Maribor. Tudi Vladimir Šega, predsednik sveta delavcev DEM in mestni svetnik Levice, se vprašuje, ali mariborska politika sploh prepoznava pomen lokacije energetskega stebra v Mariboru, tako za regionalni razvoj kot za gospodarstvo, kohezijo in univerzo. "Bojim pa se, da ne zmore dovolj poguma, složnosti in odločnosti, kot jo premorejo poslanci v preostalih regijah, kjer se lepo napajajo iz bazena investicijskega potenciala Dravskih elektrarn Maribor. Pri tem ni Ljubljana prav nič kriva - vzamejo, kar jim pač damo na pladenj."