Opozicijske stranke SD, Levica, LMŠ in SAB so po še ne treh mesecih nastopa vlade Janeza Janše včeraj vložile interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Osrednji očitek je odločitev notranjega ministrstva, da ugodi pritožbi zoper vnovično prepoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru. Na usklajevalnem sestanku so vlagateljice, zlasti pa LMŠ in Levica, osnovno besedilo pobudnikov SD dopolnile še z nekaterimi drugimi ministrovimi potezami, ki jih ocenjujejo kot sporne in vredne odstopa s funkcije notranjega ministra.
"Pri Hojsu nič ne gre v pravo smer"
"Poveličevanje ustaštva, sovraštva, nasilja, genocida je v Sloveniji nesprejemljivo. Hojs je odločbo sprejel kot politično odločitev in odpravil prepoved koncerta osebe, ki ni le glasbenik, ampak politična ikona neke religije, ustaštva, ki je hrvaška različica nacifašizma," je ob vložitvi povedal prvopodpisani poslanec SD Matjaž Nemec. Nadalje pa še: "Vse tiste, ki delijo mnenje z ministrom Hojsom, vabim v 21. stoletje in v razmišljanje tistih, ki danes predstavljajo povojno generacijo, tistih, ki si želimo mirnega sobivanja in spoštovanja do zgodovine." Pri sopodpisu niso oklevali v LMŠ, poslanka Jerca Korče je napovedala, da bi jo podpisali tudi, če ne bi dosegli kompromisa glede dopolnitev: "Po mojem mnenju je bolj pomemben cilj kot pa zgolj pot. Skupno stališče opozicije je, da ta minister za ta resor ni bil primeren že ob imenovanju, kaj šele danes, ko je pokazal tisti svoj pravi obraz. Pri ministru Hojsu praktično nobena stvar ne gre v pravo smer, ampak gre vse narobe." Korčetova je opozorila, da biti minister pomeni zastopati interese celotnega naroda in države, kar da Hojs ne počne zgledno. Potrkala je še na vest koalicijskih SMC in Desusa: "Pričakujemo, da se vsaj dve koalicijski stranki, ki zastopata ali sta zastopali bolj liberalne vrednote, zbudita in povesta, kaj je nesprejemljivo in kje bomo postavili mejo delovanja posameznega ministra."
Interpelacije in protesti paralizirajo vlado
Igor Lukšič: "Če bo opozicija nadaljevala s tem, da bo vsak mesec vlagala novo interpelacijo, in če se bo nezadovoljstvo še naprej izražalo na ulicah, potem bo vlada na neki točki morala razmisliti, ali ima smisel še nadaljevati in ali sploh še lahko kaj naredi v državi. Če bodo ministrstva prisiljena servisirati samo še opozicijske interpelacije in bo to precejšnji del javnosti podpiral, potem je težko na ta način voditi državo. Vlada se ne zaveda, da imajo interpelacije močne politične konsekvence, opozicija pa lahko računa na precejšnjo podporo večjega dela javnosti."
Hvalica: Interpelacija kot čisto nagajanje
Ivo Hvalica, bivši poslanec SDS, je bil prvopodpisani pod zahtevo za interpelacijo takratnega zunanjega ministra Zorana Thalerja. "Bil je ena od večjih rib, ki je padla," se Hvalica spominja ene od le dveh uspelih interpelacij, ko je opozicija s potrebno absolutno večino zrušila ministra vlade Janeza Drnovška. V čem je razlog za slabo uspešnost interpelacij? "Zelo enostavno. Včasih so bile interpelacije nekaj, kar je imelo osnovo in razlog. Se pravi, da je imela opozicija tehtne razloge za interpelacijo. Kar pa se sedaj počne, pa gre za čisto nagajanje," meni Hvalica. Poleg tega po njegovo kvaliteta vloženih interpelacij linearno pada z vse slabšo kvaliteto poslancev: "Tako retorično mizernega parlamenta, kot je sedaj, še nikoli ni bilo."
"Interpelacija je politično težak instrument opozicije, pri nas pa je postal del političnega procesa, znotraj katerega gre za prerivanje med strankami v opoziciji in med opozicijo in vlado," status in vlogo interpelacije podobno kot Hvalica razume nekdanji minister za šolstvo in bivši predsednik SD dr. Igor Lukšič, ki je bil leta 2010 kot minister tudi sam interpeliran. "Največ interpelacij je do sedaj vložila SDS. Ker so druge stranke opazile, da je SDS to v preteklosti pomagalo, jih zdaj množično vlagajo," opaža Lukšič. Vložene interpelacije po njegovo postajajo vse bolj moralizatorske in premalo politične: "Moralizira v smislu, da je zadosti naslavljati očitke nestrinjanja z ministrom, ne pa, da bi to naslonili na kršitev ustavnega načela."
Počivalšek se bo zagovarjal jutri
Opozicija z izjemo SNS je k političnemu odgovarjanju za ravnanja v navezavi z nabavami zaščitne in druge opreme v boju proti epidemiji covida-19 sicer pozvala gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki se bo v državnem zboru zagovarjal jutri. Hrbet mu bo krila celotna koalicija s 46 glasovi, ki bo s pomočjo SNS onemogočila namero vlagateljev. Za razliko od Hojsa ima interpelacija zoper ministra Počivalška po mnenju Hvalice več podlage. "Kdor hoče obogateti v enem dnevu, bo visel v enem letu, je misel Leonarda da Vincija." Hvalica pomenljivo dodaja, da to ne drži za Slovenijo. "Ko se napade predsednika koalicijske stranke, je taka interpelacija za vlado še bolj občutljiva," ocenjuje Lukšič in dodaja, da je prva interpelacija "bolj rezultat emocionalne situacije znotraj krize, ki je vlado, ki je imela dosti visoko stopnjo zaupanja, zamajala za afero z zaščitno opremo."
V državnem zboru je bilo do sedaj vloženih 43 interpelacij (tri proti celotni vladi), še dve zoper Igorja Bavčarja in Dimitrija Rupla pa v času tridomne Skupščine Republike Slovenije.
Največ interpelacij (21) je vložila SDS.
Dvakrat so bili interpelirani Katarina Kresal, Karl Erjavec in Milojka Kolar Celarc. Vsi neuspešno.
Uspešni sta bili le dve interpelaciji. Prva leta 1996 zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja, druga pa leta 1999 zoper notranjega ministra Mirka Bandlja (oba LDS).
Vložena interpelacija je zaradi odstopa pred glasovanjem odnesla še tri ministre. Ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja (1995), obrambnega ministra Alojza Krapeža (1998) in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika (2010).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
