Drugi krog županskih volitev je postregel s kar nekaj presenečenji.
"Kar veliko dosedanjih županov je v drugem krogu izgubilo, zaradi česar se je zmanjšala stopnja reelekcije glede na lokalne volitve leta 2014, ko je znašala dobrih 84 odstotkov. Stopnja reelekcije je bila tokrat 79,12-odstotna, kar je podobno kot na lokalnih volitvah leta 2002, ko je znašala 79,17-odstotka. Padli so župani večjih mestih občin v Novi Gorici in Slovenj Gradcu. Kar nekaj pa je županov, ki so bili precej dolgo na oblasti v manjših občinah. Izpostaviti velja Slovenske Konjice, Šentrupert, Jesenice, Gornji Grad in Žužemberk, kjer je na primer izgubil župan, ki je pridobil največ evropskih sredstev na prebivalca. Izpostaviti velja tudi bivšega župana Alojza Soka, ki se mu eksperimentiranje z vložitvijo kandidature s pomočjo volivcev in ne Nove Slovenije, ki jih je dolga leta pripadal, očitno ni obrestovalo."
Mariborčani so se odločili za razcvet
"Mariborčani so imeli na voljo dve slabši izbiri, volivci so se pač odločili za eno. V dobro Maribora upam, da je bila odločitev manj slaba," razplet volitev v Mariboru, kjer je slavil novinec v lokalni politiki Saša Arsenovič, komentira Simona Kukovič, ki interpretacijo njegove zmage navezuje z uspešnostjo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta je v Ljubljani naredi preboj, Mariborčani pa si želijo, da se tudi njihovo mesto postavi na noge, zato je Arsenovič v očeh mariborskih volivcev tisti, ki lahko Maribor potegne naprej po ljubljanskem vzoru. "Mariborčani si želijo razcvet, zato so se odločili za podjetnika in upajo, da bo Arsenoviču v Mariboru uspelo na podoben način kot Jankoviću v Ljubljani," meni Kukovičeva.
Ob porazu Franca Kanglerja pa se zastavlja vprašanje, če je vstajništvo s tem dokončno del zgodovine. "Kangler ni dosegel slabega rezultata, zbral je več kot 42 odstotkov glasov. Zanimivo bo opazovati, kako bo Maribor funkcioniral z novim županom in Kanglerjevimi ljudmi v mestnem svetu."