Družbena odgovornost je merljiva

Srečko Klapš Srečko Klapš
23.06.2019 20:20

Na konferenci o družbeni odgovornosti je 90 avtorjev iz osmih držav izpostavilo dilemo: družbeno odgovorna družba ali tretja svetovna vojna in uničenje pogojev za obstoj človeštva

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Medaljo Norberta Wienerja sta ddr. Matjažu Muleju podelila generalni direktor WOSC dr. Igor Perko (levo) in predsednik WOSC-a prof. Raul Espejo. 
IRDO

Štirinajsta mednarodna konferenca IRDO, ki se je v soboto zaključila v Mariboru, je dala tudi odgovore na vprašanja merjenja vpliva družbene odgovornosti, s čimer so potrkali na vest tistih, ki se izogibajo trudu za razvoj z izgovorom, da njeni učinki niso merljivi. "Učinki se dajo meriti ali vsaj okvirno oceniti na veliko načinov. Dali bi se tudi pravno podpreti, če bi se državni organi tako odločili. Slovenija bi te smiselne predloge lahko podprla, ta trud pa bi si olajšala, če bi sprejela slovensko strategijo za razvoj družbene odgovornosti (podjetij), katere predlog je dobila že prejšnja vlada, preden je odstopila," je poudaril ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference, in dodal, da je zavedanje vpliva, ki ga imamo na okolje in družbo kot posamezniki in organizacije, ključno za trajnostni razvoj.
Na tokratni konferenci so dali besedo tudi Svetovni organizaciji za sisteme in kibernetiko (WOSC), ki letos praznuje 50 let delovanja. Predstavili so tudi teme kongresa, ki bo septembra 2020 v Moskvi, kjer bodo razpravljali o razvoju sistemskega pristopa in kibernetike, o ekologiji in o sorazvijanju tehnološke hibridne realnosti. Profesor Vladimir Lepskiy iz Inštituta za filozofijo Ruske akademije znanosti in umetnosti je dejal, da je treba odgovoriti na dileme naraščajoče neenakosti, problematike terorizma, soočanja z atomsko nevarnostjo in drugimi orožji za množično uničevanje.
Po besedah direktorja WOSC Igorja Perka iz mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete sistemsko razmišljanje in kibernetika omogoča, da se družba preoblikuje tako, da ni zajet le en ali nekaj dejavnikov, za katere se nekdo odloči, da so res pomembni, pač pa vsak sistem in njegovo okolico obravnavajo celovito. "Nujno je odpreti razpravo o vplivih umetne inteligence na ljudi, če želimo, da bomo nove informacijske tehnologije obvladovali ljudje - n ne obratno." Predsednik WOSC Raul Espejo pa je dejal, da nas v prihodnosti čaka iskanje bolj učinkovitih orodij, modelov in scenarijev za soočanje z množico podatkov in informacij, da bodo te pomagale in ne "odmagale" pri gradnji boljše družbe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta