Elizabeta Planinšič
Družinski zakonik je bil sprejet in je začel veljati že aprila pred dvema letoma. A večina določb je imela dveletno prehodno obdobje. Odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka se namreč seli s centrov za socialno delo na sodišča in zato je bilo potrebno relativno dolgo obdobje za pripravo na uveljavitev zakonskih sprememb. Dveletnega obdobja je danes konec in veljati začne večina določb družinskega zakonika.
Število zadev lahko le predvidevajo
Družinski zakonik je bil po mnenju tistih, ki so ga predlagali in sprejemali pred dvema letoma, eden najpomembnejših zakonov, saj s svojo vsebino posega na najbolj občutljiva, ranljiva in marsikdaj tudi z osebno noto prežeta pravna razmerja. Zakonik je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil sprejet pred več kot 40 leti. Glavni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih. Zato bo pristojnost odločanja zdaj v rokah sodišč. Izraz roditeljska pravica nadomešča termin starševska skrb, ta pa bo lahko, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom. S tem so se izognili zapletom, ki bi jih povzročila posvojitev znotraj družine. Novost je tudi vnaprej izražena volja staršev, kdo naj skrbi za otroka, če se jim kaj zgodi.
Ministrstvi: Odprta vprašanja rešujemo sproti
Na ministrstvu za pravosodje tik pred uveljavitvijo zakonika ocenjujejo, da priprave na uveljavitev družinskega zakonika potekajo tvorno. Poleg imenovanja implementacijske skupine, ki jo vodi Končina Peternelova, kot pomembno pri pripravah izpostavljajo tudi ustanovitev podobne implementacijske skupine na ministrstvu za delo ter nedavno sprejetje zakona o nepravdnem postopku. Bo pa treba še dopolniti pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, pri čemer bi za večjo zavarovanje koristi otrok dopolnili postopek, ko je treba prisilno izvršiti sodno odločbo z družinskega področja, pravijo.
Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da vsa odprta vprašanja pri pripravah na uveljavitev družinskega zakonika rešujejo sproti, in obljubljajo, da bodo z vsemi pristojnimi organi skušali zagotoviti čim bolj nemoteno uvedbo vseh novosti na sistemski ravni.
690
zadev naj bi po predvidevanjih letno prejela družinska sodišča
Težave predvsem z izvedenci
A da brez težav ne bo šlo, vedo vsi, ki bodo določbe družinskega zakonika uporabljali. V dvoletnem prehodnem obdobju se je namreč ugotovilo, da centri za socialno delo (poleg interventne službe, ki deluje že ves čas) nimajo organiziranega deljenega delovnega časa, kar bi omogočalo zagotavljanje njihovih storitev tudi popoldne in po potrebi ob koncu tedna, kar bi bilo na primer nujno zaradi izvajanja stikov pod nadzorom. Tudi na področju sodnih izvedencev psihološke in psihiatrične stroke so težave, kajti teh je premalo. V tem trenutku bi namreč potrebovali še vsaj deset aktivnih izvedencev kliničnih psihologov. "Z zagotovitvijo kakovostnega dela centrov za socialno delo, ki za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo mnenja, s kakovostno izdelavo izvedenskih mnenj in s kakovostnim vodenjem postopka s strani sodnikov želimo z izobraževanji čim bolj zmanjšali potrebo po postavljanju izvedencev ali vsaj po ponavljanju dokaza z izvedencem," pravi Končina Peternelova.
