V prostorih gospodarske zbornice so minuli petek odpirali zanimiva vprašanja: "Kako podjetja vedo, da spoštujejo človekove pravice? In kako to pokažejo?" Dogodek, ki ga je soorganiziralo zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar, je obeleževal sprejem smernic iz lanskega novembra. Tem bo zdaj sledil še akcijski načrt. Naloge bo naložil tako državi kot podjetjem - da prva pregleda obstoječe zakone in pravne mehanizme, da se prijazne obljube uresniči, podjetja pa naj odgovorno ravnajo v duhu smernic. A Marko Rakovec je pojasnil, da na zunanjem ministrstvu še niso enotni, "do katere mere" obstaja solidarna odgovornost podjetij znotraj dobavne in izvajalske verige. Je Krka odgovorna za razmere, v katerih delajo delavci njenih partnerjev v Srbiji in Kazahstanu?
O tej odgovornosti nimajo dvomov v evropski koaliciji za korporativno pravičnost. V Švici civilnodružbena koalicija že od aprila 2015 zahteva, da za švicarska podjetja velja obveza, da pri svojem poslovanju v tujini spoštujejo švicarske norme in standarde. Švicarska vlada je iniciativo zavrnila, a jo zdaj poskuša uzakoniti skupina parlamentarcev. Tudi na Irskem je vlada zavrnila, parlament pa letos potrdil zakon, ki prepoveduje trgovanje z izdelki, ki prihajajo z okupiranih območij. Zakon se bo nanašal predvsem na izdelke, ki jih Izrael uvaža v Evropo iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem Zahodnem bregu. Slovenski ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve vsako leto dovolita izvoz vojaške opreme tukajšnjih podjetij v Izrael, četudi je izraelska vojska obtožena množičnih kršitev človekovih pravic, vojnih zločinov in hudodelstev zoper človečnost.
Deseterica za človekove pravice
K spoštovanju človekovih pravic in vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo to podpirali v podjetjih, so se zavezali predvsem tam, kjer morajo te zaveze izpolnjevati že na podlagi obstoječih EU aktov. Ti zahtevajo od podjetij, ki zaposlujejo več kot 500 ljudi, da pripravljajo letna poročila o svoji okoljski, socialni in družbeni odgovornosti. Deseterica podjetij, ki so podpisala zavezo zunanjega ministrstva, vključuje Luko Koper, ki več kot četrt stoletja utrjuje gospodarski model diskriminacije delavcev s sistemom izvajalcev pristaniških storitev, prek katerih najemajo delavce, Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav, ki sta se v zadnjih letih poslužili spornih ukrepov proti sindikalnim zaupnikom, Vzajemno, Plinovode, Slovenski državni holding, ki je preprečil poskuse delavskega prevzema podjetij ob privatizaciji, BTC, Krko in Lek.
Slepe dobre želje
Smernice ministrstva za zunanje zadeve povzemajo želje Združenih narodov, da bi države in gospodarski subjekti spoštovali mednarodne standarde človekovih pravic. To naj bi prispevalo k "družbeno vzdržni globalizaciji". Dokument posebej poudarja, da ne vzpostavlja novih pravnih obveznosti. Temeljni načeli smernic govorita zgolj, da morajo države nediskriminatorno izpolnjevati zaveze, da ne dovolijo kršitev človekovih pravic – četudi te izvršujejo gospodarski subjekti.
Servilnost lokalnih političnih elit in uporaba vojsk ter policije za koristi tujih investitorjev ni redka. V Nigeriji je leta 1995 država z obešenjem umorila devet lokalnih okoljskih aktivistov, tudi Kena Sara-Wiwo, ki so protestirali proti uničenju, ki ga je povzročala multinacionalka Shell. Prvega maja je sodišče v Haagu potrdilo, da bo dopustilo tožbo štirih vdov proti nizozemskemu naftnemu podjetju zaradi sodelovanja pri pregonu in usmrtitvi njihovih soprogov.
Ljudje pred državo
Na zunanjem ministrstvu želijo slovenskim podjetjem pomagati nastopiti na tujih trgih. V zadnjem času pozornost posvečajo tudi Afriki, predvsem Gani in Etiopiji, zahodni in vzhodni točki sahelskega pasu. Na tej liniji EU gradi novo mejo za preprečevanje migracij ljudi v Evropo. Dokumenti EU o razvojnem in varnostnem sodelovanju ter krepitvi lokalnih okolij neprikrito ponujajo korenček denarja za skupno uporabo palice proti migracijam. Kot je opozorila profesorica mednarodnega prava in članica odbora Združenih narodov za človekove pravice Vasilka Sancin, glavni problem ni manko pravnih aktov. "Pomembna je praksa. Težava je, da se ne zagotovi učinkovitega izvajanja mednarodnih zavez," je poudarila pomen mehanizmov nadzora in sankcij.
Koliko pravičnosti je v razvoju?
Jutri in v torek bo na ljubljanski ekonomski fakulteti potekala tudi mednarodna konferenca mreže nevladnih organizacij Eurodad, ki se ukvarja z dolgom, razvojem in zmanjševanjem revščine. Srečanje pod naslovom Razvojne finance v 21. stoletju: ekonomska pravičnost za vse? soorganizira Ekvilib inštitut ob podpori platforme SLOGA, društev Focus in EnaBanda. Številni ugledni mednarodni gostje in raziskovalci bodo razpravljali, kako sedanji finančni sistem in (pre)vladajoče strukture vplivajo na položaj najrevnejših in najbogatejših držav - ter kaj bi bile potrebne spremembe, da postane situacija pravičnejša za vse.