Konkretni predlogi ukrepov so metali vse težjo senco neambicioznosti na dokument, ki ga mora vlada Marjana Šarca do konca februarja poslati v Bruselj. Gre za popravni izpit, saj je Slovenija zaradi neprimernosti prve verzije dokumenta lani pristala na sramotilnem stebru v EU. Tudi novi predlog Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je predstavilo ministrstvo za infrastrukturo pod Alenko Bratušek, postavlja cilj znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 skoraj dvakrat nižje od zahtevanega, če želimo izpolniti zaveze iz Pariškega sporazuma. "Znanje in ozaveščenost sta edina prava koraka naprej. Možno je narediti več, saj si ovire in omejitve postavljamo sami," so člani in članice gibanja Mladi za podnebno pravičnost poudarili ob koncu posveta o razogljičenju. In dodali, da je nujno opustiti mit neskončne gospodarske rasti. Sosnovatelj NEPN Stane Merše je ponovno pojasnil, da so vključili cilje, ki jih ocenjujejo za realne. Tudi sam pa je izpostavil neskladnost obljub o večodstotni letni gospodarski rasti v okviru sedanjega sistema z zavezami o nižjih emisijah toplogrednih plinov.
Sistemskega preprečevanja škode zaradi sedanje gospodarske rasti so se denimo že lotili na Novi Zelandiji, kjer je finančno ministrstvo lani opustilo gospodarsko rast v obliki BDP kot edini merilec družbenega razvoja. K temu je pretekli mesec pozvala tudi škotska predsednica vlade Nicola Sturgeon. "Moralno neopravičljivo se je osredotočati le na gospodarsko rast," je dejala. "Nekateri dejavniki, ki prispevajo k njej na kratki rok, ustvarjajo trajno in nepopravljivo škodo našemu planetu na dolgi rok." Skupaj z novozelandsko premierko Jacindo Ardern in islandsko predsednico vlade Katrin Jakobsdottir so oblikovale zavezništvo vlad gospodarstev blaginje.
Stavbe kot javni servis
Tako v Kopenhagnu kot v Amsterdamu lokalne oblasti sestavljajo sezname materialov, ki so prisotni v stavbah. S tem želijo zmanjšati količino odpadkov in poskrbeti za odgovornejšo rabo. "Če materialom določimo izvor in potencial rabe, jim damo identiteto in zmanjšamo količino odpadkov," je prepričan Thomas Rau. Nizozemski arhitekt je razvil koncept potnih listov materialov, ki naj bi povečali ponovno zbiranje, uporabo in reciklažo materialov. Nizozemska vlada z davčnim sistemom spodbuja gradbeno industrijo k sestavi takih potnih listov materialov. Thomas Rau je prepričan, da stavbe kmalu ne bodo le predmet lastnine. "Lastništvo zaustavi inovacije," je dejal za britanski Guardian. "Če stavbe obravnavamo kot javni servis oziroma storitev, s tem presežemo predvideno življenjsko dobo in povečamo transparentnost in odgovornost gradnje." V Britaniji podjetje Biohm razvija gradbene materiale iz gliv in odpadkov, s kolektivom Onion pa sodeluje pri oživitvi opuščenih industrijskih mest.
Železnice in kolesa na noge
Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da bo ključno področje sprememb promet. Že vlada in javni sektor bi lahko naredila veliko, je dejal Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora. Večina ministrstev in vladnih uradov je v razdalji manj kot pet kilometrov, kar je po smernicah aktivne mobilnosti razdalja, ki jo velja opraviti s kolesom. Poti, krajše do kilometra, se lahko opravijo tudi peš. "Javni sektor je velik zaposlovalec in možne so sistemske spodbude prek sprememb, kako se vračajo stroški prevoza na delo," je pojasnil raziskovalec urbane mobilnosti. Podjetja, ki so se odločila za krajši delovnik in več fleksibilnosti z delom od doma, prav tako poudarjajo manjšanje okoljskega odtisa. "A preden individualiziramo odgovornost, je pomembno poudariti, da ne moremo pričakovati sprememb v življenjih ljudi, če država ne bo izvedla potrebnih ukrepov in ponudila možnosti dostopnega ter hitrega javnega potniškega prometa," je opozoril Marko Peterlin.
Mestna drevesa kot javno dobro
"Zelo slabo znamo oceniti dolgoročna okoljska tveganja," je o manku na podnebno krizo osrediščenih znanj spregovoril tudi Jure Vetršek, raziskovalec z inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Kot družba vsako leto povečujemo okoljski dolg na račun prihodnjih generacij in ne upoštevamo ogljičnega proračuna, ki ga imamo pogojno na voljo do leta 2050. Tako Merše kot Vetršek sta poudarila pomen zakonov, ki bi industrijske procese ovrednotili glede na porabljene snovi in energijo. "Potrebujemo bolj trajnostne verige proizvodnje in večjo kakovost, ki bo zmanjšala tudi umetno povpraševanje po rečeh, ki jih ne potrebujemo," je pojasnil Stane Merše.
Francoski zakoni za čistejše okolje
Francoski parlament je konec januarja potrdil zakon, ki prepoveduje uničenje neprodanih ali vrnjenih tekstilnih, luksuznih, kozmetičnih in elektronskih izdelkov. Prepoved velja za proizvajalce, uvoznike in distributerje - za tradicionalne pa tudi za spletne trgovce. Izdelki bodo morali biti po novem poslani v ponovno rabo, reciklažo ali razdeljeni brezplačno. Postopoma bodo ukinili tudi papirnate račune in plastične izdelke za enkratno uporabo. Novi zakon sledi zgledu prepovedi, ki velja v Franciji od 2016, da supermarketi hrane, ki ji je potekel rok, a je še uporabna, ne smejo zavreči ali uničiti, ampak jo morajo donirati.
Manj odpadkov, več zdravja
Industrija mora izvesti potrebne spremembe, je poudaril Andrej Gnezda, ki je za fundacijo Umanotera pripravil poročilo o energetsko najbolj intenzivnih industrijskih panogah v Sloveniji. Gospodinjstva so že in še naprej znižujejo emisije in večajo energetsko učinkovitost, je spomnil. "Potrebujemo spremembe davčne in trošarinske politike, saj sedanja industrije ne spodbuja k razogljičenju."
Na pomen državnih ter EU-subvencij je spomnila tudi Bojana Bajželj, raziskovalka na švedski univerzi za agrokulturne znanosti. Subvencije v kmetijstvu gredo zdaj predvsem za področja, ki so okoljsko in zdravstveno najbolj problematična. "Ne podpirata se sadjarstvo in zelenjadarstvo, četudi je to hrana, ki je z vidika zdravja in okolja potrebujemo več." Dodala je, da lahko še ogromno, prvenstveno na sistemski ravni v javnem sektorju, naredimo za zmanjšanje zavržene hrane in za podporo kvalitete, ne pa kvantitete prehrambnih izdelkov. "Strah pred spremembami ni potreben," je dejala Bojana Bajželj. "Bolj zdrava hrana je hrana, ki je bolj prijazna naravi. To, kaj bo, če ne bomo spremenili naših družb, da preprečimo podnebno krizo, je daleč najbolj strašljivo."
