Država ni dolžna v celoti financirati zasebnih šol

Franja Žišt Franja Žišt
07.04.2020 18:03

Iz proračuna mora biti stoodstotno financiran le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjeni program, je odločilo ustavno sodišče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Otroci se zdaj šolajo doma, ustavno sodišče pa je o financiranju zasebnih šol zdaj odločilo že tretjič v dveh desetletjih.  
Sašo Bizjak

O financiranju zasebnih šol je ustavno sodišče odločilo že tretjič v dveh desetletjih. Če so leta 2001 ustavni pravniki odločili, da ni v nasprotju z ustavo, če država financira le javne šole, so ustavni sodniki v drugačni sestavi leta 2015 odločili - res s tesnim izidom 5:4 -, da morajo biti javno veljavni programi zasebnih šol financirani enako kot programi javnih šol. Zadnja odločitev ustavnega sodišča, ki so jo sprejeli sredi marca, objavili pa danes, daje jasno vedeti, da je država dolžna stoodstotno financirati le obvezni del javno veljavnega programa, ne pa tudi razširjenega programa zasebnih šol. V razširjeni del programa sodijo dopolnilni pouk, jutranje varstvo in podaljšano bivanje ter različne vsebine, ki jih ponujajo posamezne šole, denimo kulturne in športne prireditve ali pa pouk vere in kulture ter duhovni dnevi na katoliških šolah.
Pobudniki ustavne presoje, ki so ves čas zatrjevali, da je država dolžna v celoti financirati obvezni in razširjeni program osnovnih šol (zdaj oba financira v 85 odstotkih), tako so namreč tolmačili drugo odločbo ustavnega sodišča, torej niso dobili želene potrditve. Medtem ko so se še prebijali čez odločbo in ločena mnenja sodišča, vsebine niso mogli komentirati. Eden od pobudnikov presoje dr. Peter Gregorčič pa je dejal: "Ustavno sodišče nam je v 33. točki obrazložitve jasno pritrdilo. Pojasnilo je, da neodzivnost državnega zbora glede uresničitve odločbe iz leta 2014 pomeni grobo kršitev 2. in 3. člena ustave. Sodniki so posebej poudarili, da noben državni organ, pa čeprav je to sam zakonodajalec, ne sme odločb ustavnega sodišča šteti zgolj za priporočila, ampak ga obvezujejo in jih mora nujno tudi uresničiti." Sogovornik upa, da bo zakonodajalec odločbo brez odlašanja tudi uveljavil.
"Gre za zelo uravnoteženo odločitev, ki po vseh teh konfliktnih situacijah zadevo umirja, jo postavlja na svoje mesto in ohranja poseben položaj javnega šolstva, ki smo ga v Sloveniji opredelili za osnovno gibalo izobraževalnega procesa pri nas. S tega vidika odločbo pozdravljamo," pa je odločitev komentiral glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. Proti je bil ustavni sodnik Marijan Pavčnik, medtem ko Klemen Jaklič in Marko Šorli pri sprejemanju odločbe nista sodelovala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta