Srečko Klapš
Zlata lisica je poleg tega, da je tekmovanje svetovnega formata in zabava, tudi priložnost za resne pogovore. Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je tako za ogrevanje pred prvim tekom veleslaloma na okrogli mizi predsednika uprave Zavarovalnice Sava Davida Kastelica, predsednika GZS in direktorja podjetja BSH Hišni aparati Boštjana Gorjupa, šefa Smučarske zveze Slovenije (SZS) in predsednika uprave Droge Kolinske Enza Smrekarja ter gospodarskega ministra Zdravka Počivalška soočil z vprašanji sobivanja športa in gospodarstva.
Kastelic je dejal, da je Zlata lisica ta vikend gotovo vseslovenski dogodek, a priprave nanjo so se začele že pred štirimi meseci, finančno pa vse bolj sloni na podjetjih iz Maribora, ob čemer je delež Zavarovalnice Sava največji. Smrekar je dodal, da je proračun SZS 16 milijonov, za primerjavo pa navedel, da avstrijska smučarska zveza letno porabi 50 milijonov evrov. "V prizadevanjih za to, da bi država podjetjem, ki vlagajo v šport, priznala olajšave in se po vzoru iz tujine odpovedala davku na dodano vrednost na vstopnice za velike športne prireditve, smo na državo naslovili pismo, a še nismo bili uslišani." Minister Počivalšek je idejo o davčnih olajšavah podprl in predlagal, da naj gospodarstveniki to pismo naslovijo še na Šarčevo vlado in tako hitro izstavijo račun za predvolilne obljube.
Tudi Gorjup je menil, da bi tak "korenček" države olajšal ali povečal vlaganja v šport. Opozoril je tudi na fenomen prostovoljnega delovanja v športnih društvih in na to, da je treba pomagati tudi malim organizacijam. "V območju 50 kilometrov podpiramo sto društev, v katerih med mladimi utrjujemo tudi svoj bodoči kader", sicer pa so skupaj z BTC-jem dvignili tekme smučarskih skakalk v Ljubnem na svetovno raven. Sogovorniki so opozorili še na nujnost spremembe zakonodaje o društvih, ki v glavnem prostovoljnim predsednikom nalagajo veliko odgovornost, tudi kazensko. "Radi bi profesionalne rezultate, delamo pa kot amaterji," je dodal Smrekar in še menil, da se šport profesionalizira in da so sponzorstva v bilancah knjižena kot investicije, zaradi česar so pritiski na športnike in klube večji.
