Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, je povedala, da je vlada do 30. junija podaljšala nadomestilo plače delavcem zaradi odrejene karantene, ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (obveznosti varstva otrok) in ustavitve javnega prevoza. Delavec, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile, bo upravičen do odsotnosti z dela in bo imel pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače. Podaljšan je tudi ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike, poslovodje in ustanovitelje zadrug ter zavodov.
Poleg tega je podaljšan tudi ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela višje sile ali obveznosti varstva otrok. Še vedno je mogoče tudi delno povračilo fiksnih stroškov.
Ukrep delno povrnjenega delno izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (obveznost varstva otrok) je koristilo več kot 3600 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov. Še več upravičencev je koristilo pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 oziroma 1100 evrov. V prvem valu je ta ukrep koristilo več kot 51 tisoč upravičencev v višini 83 milijonov evrov, v drugem valu pa skoraj 38 tisoč upravičencev v višini skoraj 120 milijonov evrov.
Od januarja do konca marca je delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77 tisoč delavcev. Največ takih je bilo v dejavnostih izobraževanja, javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti, računalniškega programiranja, svetovanja in drugih povezanih dejavnosti. Teh prijav je bilo največ v osrednjeslovenski, savinjski, podravski in gorenjski regiji, najmanj pa v primorsko-notranji, posavski in zasavski statistični regiji.
Katere dejavnosti bodo dovoljene v času lock-downa?
Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajda Cuderman je povedala, da lahko od 1. do vključno 11. aprila brez testa za zaposlene obratujejo lekarne, bencinski servisi, finančne storitve, pošte, dostavne službe, dimnikarske storitve (pod pogojem, da je v prostoru, kjer se storitev izvaja, prisoten le en izvajalec, če to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec in uporabnik male kurilne naprave), servisne delavnice za popravilo in vzdrževanje motornih vozil in koles (vulkanizerske, avotmehanične, avtoličarske, avtokleparske delavnice in delavnice za popravilo koles), gradbena dela v nenaseljenih gradbiščih, hišah oz. stanovanjih in storitve, ki se opravljajo na prostem, brez stika s potrošnika oz. uporabniki teh storitev (zunanja ureditev, krovska in fasaderska dela). Med 5. in 22. uro je dovoljena tudi ponudba in prodaja blaga in storitev na daljavo, osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalen stik s potrošniki, pri tem pa ni dovoljena konzumacija hrane in pijače na javnih površinah. Brez časovne omejitve je dovoljena tudi priprava in dostava hrane ter pijače in priprava ter strežba jedi in pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oz. varovance. Dovoljene so tudi druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.
Z obveznim tedenskim testiranjem, s potrdilom o prebolelosti ali cepljenju pa bodo v vseh regijah lahko delovale prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, vrtnarije, drevesnice, cvetličarne in program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, tržnice, pri čemer se kot izjeme ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah, prodajalne s tehničnim blagom, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.
GZS: Potrebno bo najti rešitve za turizem in industrijo srečanj
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček pa je povedal, da gospodarstveniki ne oporekajo strokovni skupini in vladnim ukrepom in se bodo novim ukrepom prilagodili "maksimalno kar je mogoče". Ti ukrepi bodo različno prizadeli posamezne dejavnosti. Industrija ne bo bistveno prizadeta, njen glavni problem pa je, kako zagotoviti zadostno število ljudi na delovnih mestih, predvsem zaradi oteževanja prehaja meje in zaradi težav pri zagotavljanju varstva za otroke. Večji problem je na področju trgovinske dejavnosti, saj se del te ponovno zapira.
Gorenšček je poudaril je, da bo treba za področje turizma in industrije srečanj v prihodnjih vladnih ukrepih nujno najti rešitve. "Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest," je povedal direktor GZS.
