Petra Lesjak Tušek
Razmere v gospodarstvu se naglo zaostrujejo, močan je padec gospodarske aktivnosti in razmere na trgu dela, soočamo se z najhujšo krizo po letu 2009 s slabimi napovedmi do konca leta, je ob predstavitvi popravkov prvega vladnega paketa in predloga drugega likvidnostnega zakonodajnega paketa poudaril minister za finance Andrej Šircelj. Vlada zdaj pristopa k reševanju krize z likvidnostno pomočjo podjetjem in garancijsko shemo z obsegom dveh milijard evrov. Ključni ukrepi bodo po Šircljevi oceni ohranili delovna mesta in podjetjem zagotovili likvidnost, ki je trenutno ena največjih težav gospodarstva. BDP bi se letos lahko skrčil med 6,2 in 16,1 odstotka, ocenjujejo, razmerje med dolgom in BDP se bo poslabšalo, vendar so javne finance ne glede na dodatno zadolževanje stabilne, je zagotovil. "Moramo se predvsem zanesti sami nase, upamo pa, da bo EU našla rešitve za vse države, ki bodo v pomoč vsem, da bo stopila skupaj, bo humanitarna in se bo zavedala krize, ki ni tipično finančna, temveč je nastala zaradi tretje sile. Želimo si, da v Evropi prevlada skupno ukrepanje, solidarnost. Napačen je bil vtis, ustvarjen v javnosti, da bo EU neposredno pomagala okrevanju gospodarstva z denarjem. Zavedanje, da je Slovenija sama, je zato pomembno tudi v paketu likvidnosti," je poudaril minister.
Fiskalni prostor ni neomejen
Matej Lahovnik, predstavnik vladne posvetovalne skupine, je poudaril, da so pri oceni krize in pripravi ukrepov izhajali iz primerljivih institucij, predvsem so upoštevali dogajanje v Nemčiji in Avstriji in ocene OECD in IMF, ki opozarjata, da bo kriza daljša in bo okrevanje trajalo dlje časa, tudi v povezavi z odkrivanjem zdravila. OECD je v napovedi še konzervativnejši oziroma bolj pesimističen. Nemško industrijsko združenje celo opozarja, da je treba razmišljati dlje, vse do 2021, in sicer v sklopu najprej omejevanja epidemije, potem o povratku iz sedanjega stanja, nato o stabilizaciji in okrevanju in rasti v letu 2022, ko bo gospodarstvo na predkriznih nivojih. Vladi so predlagali dopolnitve, pri katerih je treba upoštevati, da fiskalni prostor ni neomejen, da gre za državno pomoč gospodarstvu in se pri različnih zahtevah gospodarstva zavedati, da bo ta sredstva treba vračati. "To ni pomoč kar tako, ampak zaradi krize, ni namenjena tistim, ki so bili v velikih težavah pred samo krizo," je poudaril Lahovnik.
Poroštva na bo mogoče dobiti za posojila, namenjena financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini ali v davčnih oazah
Občinam višja povprečnina, ni razlogov za zastoj gradbenih projektov
Če so odobrena evropska sredstva, Lahovnik ne vidi ni razlogov, da bi se občinski gradbeni projekti ustavljali. Na zastoje gradbenih del so namreč danes javno opozorili predstavniki gradbincev oziroma iz zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Opozoril so, da se pri javnih razpisih občin za nove gradbene projekte že ustavlja, da ni sklenitev novih gradbenih pogodb, kar velja tudi za projekte, financirane iz evropskih virov. Lahovnik je sicer medtem danes opazil, da poteka vrsto gradbenih del na cestah: "Svojo trditev, da se dela pospešeno izvajajo, sem gradil na tem, ker sem bil danes na poti med Velenjem in Ljubljano v zastojih na cestah, tudi center Ljubljane je prekopan. Vlada je povišala povprečnino občinam z 589 na 624 evrov, kar je 6 odstotkov več, kar pa je precej v teh časih in se stvari lahko nemoteno odvijajo.
"Skrbi nas dogajanje na tretji razvojni osi, kjer lahko vsak, ki ima specifičen interes, zaustavi gradbeni projekt," napovedal, da so potrebne spremembe in tudi bodo. Lahovnik je izpostavil še, da je gradbeništvo dejavnost z največjim multiplikativnim učinkom in da je zdaj čas za infrastrukturne projekte, posebej pa za cestno infrastrukturo. "Občinam to omogoča boljšo finančno situacijo in upamo, da bodo ta sredstva dejansko prišla do ljudi," pa je na temo povprečnin dodal Šircelj.
Dr. Igor Masten je pojasnil, da je obseg garancijske sheme določen na višini dve milijardi evrov, tip garancij, ki se uvaja, je običajen. "Nabor ukrepov ni zasnovan z mislijo na trenutne potrebe, ampak gleda tudi v prihodnost," je dejal. Želijo stimulirati podjetja, da svoje dolgove do dobaviteljev rešujejo na čim bolj učinkovit način. Nabor razvojnih, strukturnih ukrepov, ki bodo bistveno bolj ciljani, bo sledil v tretjem sklopu. Ukrepi zdaj željo zaliti ekonomijo povprek, ukrepi strukturne narave bodo sledili kasneje, kar je tudi praksa ostalih držav v evroobmočju, je razlagal Masten. Katera podjetja lahko pridobijo likvidnostno posojilo, bodo odločale banke. Ivan Simič je nanizal nekaj popravkov prvega zakonskega sklopa in poudaril, da so upoštevali večino predlogov iz gospodarstva, so pa pred sprejetjem zakona še vedno možne spremembe. Vlada je omilila pogoje za subvencioniranje plač zaposlenih na čakanju in razširila nabor upravičencev. Zavod za zaposlovanje je medtem prejel vloge za izplačila za kar 277 565 delavcev. "Številke so velike, zneski so veliki. Pričakujemo, da bodo izplačila pravočasno, prvo bo 24. aprila, ko bodo nadomestilo za marec," je omenil. Nekaj sprememb pri mesečnem temeljnem dohodku, do katerega so upravičeni samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci. Pomoči ne bo treba vračati z obresti, sicer pa so doslej za marec prejeli že več kot 36.000 vlog, za april in maj pa po približno 30.000. Če pogoji ne bodo doseženi, bodo podjetja morala sredstva seveda vračati.
