Zakon, ki ga je v sredo potrdila vlada in poslala v sprejetje v državni zbor, predvideva, da bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice pri posojilih mikro, malim in srednjim podjetjem, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice, je v sredo povedal Matej Lahovnik, predstavnik vladne posvetovalne skupine, ki je pripravila zakon, o katerem bo prihodnji teden odločal državni zbor. In pojasnil, da so se zgledovali predvsem po ukrepih v Avstriji in Nemčiji.
Pregled ukrepov pokaže, da so v omenjenih državah radodarnejši. V Nemčiji imajo podjetja v okviru ukrepov za blažitev posledic pandemije koronavirusa za investicije in pokritje tekočih stroškov na voljo hitre in podjetniške kredite. Hitri kredit s 100-odstotnim jamstvom države lahko dobi podjetje z več kot deset zaposlenimi, poslovati pa mora vsaj od začetka leta 2019, največji kredit je lahko v višini največ 25 odstotkov prometa v letu 2019. Za podjetja z do 50 zaposlenimi je znesek omejen na največ 500 tisoč evrov, za podjetja nad 50 zaposlenimi pa na največ 800 tisoč evrov. Vrniti ga bodo morala v desetih letih z moratorijem za odplačevanje dve leti. Pogoj je tudi, da je podjetje poslovalo z dobičkom v obdobju od leta 2017 do 2019 ali v času, ko posluje, če posluje krajše obdobje.
V Nemčiji do 90 odstotkov, v Avstriji celo 100-odstotno jamstvo
Podjetniški kredit za investicije in pokritje tekočih stroškov podjetja v Nemčiji lahko dobijo največ v višini 25 odstotkov letnega prometa v letu 2019, ali v višini dvojnika zneska za plače v letu 2019, ali v znesku, ki pomeni finančne potrebe v prihodnjih 18 mesecih za mala in srednja podjetja oziroma 12 mesecev za velika podjetja. Pri podjetniških kreditih nad 25 milijonov evrov je znesek omejen na 50 odstotkov celotne zadolžitve ali 30 odstotkov bilančne vsote skupine. Državna banka KfW od komercialnih bank, ki podjetniške kredite dodelijo, pri velikih podjetjih prevzame 80 odstotkov tveganja, pri malih in srednjih podjetjih pa 90 odstotkov.
Bančni sistem v dobrem položaju
Bančni sistem je po ocenah Banke Slovenije v dobrem kapitalskem in likvidnostnem položaju, kar je izjemnega pomena za njegovo odpornost na naraščajoča tveganja. Banka Slovenije bo lahko uresničevanje določenih tveganj kot posledico vpliva novega koronavirusa ocenila kmalu, bolj znatne učinke na poslovanje bank pa pričakuje v naslednjih mesecih. Banke so januarja in februarja sicer ustvarile 51,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je skoraj pol manj kot v enakem obdobju lani. (sta)
"Glede predloga zakona je še veliko odprtih vprašanj"
