''Razpisi bi morali biti pripravljeni tako, da bi se nanje lahko odzvala tudi manj izkušena podjetja, ki bi se rada uveljavila na domačem ali globalnem trgu, kar pa pomeni, da morajo biti pogoji, navodila, način kontrole ter zaključek projekta natančno opisani in potencialnim prijaviteljem znani že vnaprej, vključno z oceno stroškov, ki bodo bremenili njihovo podjetje,'' poudarja Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije pri GZS.
Zamudno in dolgotrajno
Sedaj je potegovanje za povratna ali nepovratna sredstva na javnih razpisih zamudno in dolgotrajno, hkrati pa zahteva tudi usposobljene strokovnjake s specifičnim znanjem, vendar si kadrov s tovrstnimi izkušnjami zaradi vpetosti v delovne procese ne morejo privoščiti niti srednje velika podjetja, kaj šele mala, opozarjajo pri omenjenem združenju.
Nerazumno je, da podjetje v času trajanja projekta ne sme spreminjati tehnologije
Vloge na javni razpis spremljajo podrobni obrazci, ki jih je za uspešno sodelovanje na razpisu treba pravilno izpolniti, z njimi povezana pisna navodila in pomoč razpisovalcev pa so po izkušnjah podjetij pomanjkljiva in izrazito uradniška. Z vidika višine povračil ali pričakovanih prihodkov nekateri projekti niti niso preveč privlačni, poročanje, ki ga opravljajo pooblaščeni nadzorniki in ga krijejo podjetja sama, pa je organizacijsko in časovno zahtevno.
V času izvedbe projekta je na trgu sodobnejša, bolj zelena in bolj ekonomična rešitev, ki pa je razpis in pogodba s posebno klavzulo ne predvidevata. Po kriteriju energetske učinkovitosti razpisi podjetjem praktično onemogočajo širitev obsega poslovanja, saj morajo ohranjati enak obseg celotne proizvodnje, da bi zadostila pričakovanemu znižanju porabe energije, ki je izražen v odstotkih za celotno proizvodnjo in ne na enoto proizvoda. Prav tako morajo za izboljšanje konkurenčnosti in pospešitev vstopa na tuje trge podjetja izvajati testiranja in certificiranja izdelkov, ki pa so zelo zahtevni in dragi.
Roki za izvedbo krajši od rokov dobav opreme
Podjetja, ki so zaradi zmanjšanega obsega prometa in števila zaposlenih izgubila status velikega podjetja, zaradi obstoječe ureditve še dve leti ne izpolnjujejo formalnih pogojev za kandidiranje na javnih razpisih za srednja in mala podjetja, kar zanje pomeni izgubo potenciala za financiranje njihovega razvoja in izvedbe investicij. Spet druga navajajo, da kljub uspešni prijavi na razpisu niso sodelovala, saj so bili v razpisni dokumentaciji roki za izvedbo investicije krajši od rokov dobave potrebne opreme.
V nasprotju sta si tudi predpis, ki z novo strojno opremo podjetju omogoča avtomatizacijo in dvig produktivnosti v proizvodnji, kar hkrati zmanjšuje potrebo po kadrih, razpisni pogoji pa še dve leti po zaključenem projektu predvidevajo enako število zaposlenih, kot jih je imelo podjetje pred začetkom izvajanja projekta, še poudarjajo v Združenju kovinske industrije pri GZS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
