Poslanci bodo morali o interventnem zakonu odločati znova, kar bi utegnili storiti že na petkovi izredni seji.
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je DZ v četrtek sprejel s 47 glasovi za in 25 proti, med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno.
Med drugim tudi znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače.
Ti dve rešitvi sta zmotili predstavnike delodajalcev v DS, ki so predlagali odložilni veto. "Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav," je dejal vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Kot je dodal, bo to pomenilo veliko povečanje stroškov za gospodarstvo, po prvih ocenah skoraj 80 milijonov evrov.
Na ministrstvu za zdravje vztrajajo, da razlogov za veto državnega sveta ni
Po navedbah delodajalcev ne drži, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za delavce v smislu varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi vplivalo na zviševanje absentizma. Kot je dejal Smole, so le trije odstotki boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.
Poudaril je še, da se je slovenska podjetja v zadnjem času že obremenilo s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami, nadaljujejo pa se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen.
Predstavniki delodajalcev nasprotujejo tudi novi omejitvi višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. To je po njihovi oceni neutemeljeno in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.
Smole je še opozoril, da se o omenjenih rešitvah predlagatelj prehodno ni ne posvetoval, še manj pa uskladil s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri.
Na ministrstvu za zdravje pa vztrajajo, da razlogov za veto državnega sveta ni. Kot je dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, absentizem vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in virov za zagotavljanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
Za je glasovalo 20, proti pa osem svetnikov
Po njenih besedah se moramo zavedati, da višanje stroškov za absentizem vpliva tudi na razpoložljivost drugih pravic iz naslova zdravstvenega blagajne, bodisi v zmanjšanju nabora pravic v košarici in podaljševanju čakalnih dob bodisi tako, da v pravice ni mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij. Posledice pa se odražajo tudi na razpoložljivost delovne sile, je še opozorila.
Kot je še dejala, so si v procesu priprave zakona prizadevali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse deležnike oz. bi predstavljale najboljši kompromis. Dodala je še, da je ureditev, po kateri bodo delodajalci prejemanje bolniških nadomestil krili 30 dni, primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah.
Glede omejitve višine nadomestila za bolniško odsotnost pa je opozorila, da so tudi vsa druga socialna nadomestila omejena navzgor, zato je za vzdržnost zdravstvene blagajne smiselno omejiti tudi tega. Prav tako omejitev prinaša tudi določen prihranek za delodajalce, je dejala.
Kljub prepričanju vlade, da razlogov za veto na interventni zakon v zdravstvu ni, ga je večina državnih svetnikov vendarle izglasovala. Za je glasovalo 20, proti pa osem svetnikov.
DZ bo moral tako o zakonu glasovati znova, tokrat bo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ dogovoril na sredini seji.
