Na novembrskem trojnem referendumu so volivci odločali o noveli zakona o RTV Slovenija, o spremembah zakona o vladi in o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsi trije zakoni so na referendumih dobili večinsko podporo volivcev. Za zakon o vladi je glasovalo 56,7 odstotka, za zakon o dolgotrajni oskrbi 62,3 odstotka, za zakon o RTVS pa 62,8 odstotka volivcev. Državna volilna komisija je že prejšnji teden sprejela poročilo o izidih referendumov in ga objavila v uradnem listu, a je bila zoper poročilo še možna pritožba na vrhovno sodišče. To možnost so izkoristili v gibanju OPS, ki ga vodi Ladislav Troha, vendar pa je vrhovno sodišče njihovo pritožbo zavrglo, ker je bila prepozna. Poročilo DVK o izidih referendumov je s tem postalo pravnomočno.
Godec: Odločitev vrhovnega sodišča še ni pravnomočna
Poslanci opozicijske SDS so današnjo sejo obstuirali, ker po njihovem mnenju odločitev vrhovnega sodišča še ni pravnomočna, saj še ni bila vročena vsem strankam v postopku, in sicer pritožniku. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je na seji pojasnila, da izidom referendumov ne oporekajo, saj da je bila volja ljudstva jasno izražena, nasprotujejo pa nadaljnim postopkom, kot je bilo spreminjanje rokovnika DVK, ki je odločila, da bo referendumske izide potrdila prej in da ne bo ugotavljala kvoruma, ker ta ne bi vplival na rezultate glasovanja. "Menimo, da samo obvestilo vrhovnega sodišča, da je prejelo eno pritožbo in da jo je zavrglo ter še isti dan odpravilo strankam, ne predstavlja pravnomočnosti te odločitve," je dejala Godec in dodala, da državni zbor sklepov o razglasitvi referendumskih izidov danes še ne bi smel obravnavati.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je na drugi strani poudarila, da je pravnomočnost v tej zadevi po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora nastopila s sprejemom odločitve vrhovnega sodišča. "Kdaj bo pritožnik dvignil pošiljko in se seznanil z odločitvijo, v tej zadevi ni pomembno. Pravnomočnost nastopi z dnem izdaje odločitve, državni zbor pa mora v osmih dneh po pravnomočnosti odločitve razglasiti rezultate referenduma," je pojasnila Klakočar Zupančič in dodala, da bi lahko državni zbor kršil zakon, če bi čakali na dvig sodne pošiljke s strani pritožnika.
Magyarju zaradi nezdružljivosti z župansko funkcijo prenehal mandat
Državni zbor se je na danes seznanil tudi s sklepom občinskega sveta Občine Lendava o potrditvi mandata Janeza Magyarja za lendavskega župana. Zaradi nezdružljivosti funkcij mu je s tem prenehal mandat poslanca. Magyarja bo v parlamentu predvidoma nadomestil Andrej Kosi, o čemer pa mandatno-volilna komisija državnega zbora še ni odločala. Magyar je funkcijo župana že opravljal do aprilskih državnozborskih volitev, ko je bil izvoljen za poslanca. Na jesenskih volitvah je s podporo strank SDS in NSi znova kandidiral za župana Lendave in v drugem krogu zmagal z okoli 55 odstotki glasov. (STA)
Vsi trije zakoni bodo v veljavo stopili v sredo
Po današnji razglasitvi bodo referendumski rezultati v torek objavljeni v uradnem listu, vsi trije zakoni pa bodo v veljavo stopili v sredo. To je pomembno predvsem zaradi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prinašajo zamik izvajanja sedanjega zakona, ki bi začel veljati prvega januarja 2023, ko bo v veljavo stopila novela zakona o vladi, pa se bo lahko začela reorganizacija vlade. Z dnem uveljavitve zakona bo zaradi novih oziroma spremenjenih resorjev mandat po samem zakonu prenehal štirim ministrom: gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, okoljskemu ministru Urošu Brežanu, kohezijskemu ministru Aleksandru Jevšku in pa ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh. Vsi štirje ministri bodo morali vnovič na zaslišanja v državni zbor, do ponovnega imenovanja pa bodo opravljali tekoče posle.
Premier Robert Golob bo moral v desetih dneh od uveljavitve zakona v parlament poslati listo ministrskih kandidatov. Ker bosta postala kandidata za vodenje novih resorjev, bosta morala s funkcij odstopiti šolski minister Igor Papič in infrastrukturni minister Bojan Kumer. Papič, ki je predviden za vodenje novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Kumer, ki bo vodil novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bosta morala prav tako ponovno opraviti zaslišanje pred poslanci. Po tem ko se bo državni zbor seznanil z njunima odstopoma, bosta Kumer in Papič do imenovanja svojih naslednikov opravljala tekoče posle. Za vodenje infrastrukturnega resorja je predvidena Alenka Bratušek, za vodenje šolskega resorja Darjo Felda, ministrski ekipi pa se bo pridružil tudi Simon Maljevac, ki je kandidat za vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnost. Zaslišanja starih in novih ministrskih kandidatov, predvidoma tudi kandidata za novega notranjega ministra, bi se v parlamentu morala zvrstiti v drugem tednu januarja.
Gregorčič napovedal ustavno presojo novele zakona o RTVS
Predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič je za sredo sklical novinarsko konferenco o vložitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS. Kot prvopodpisani pobudnik ustavne presoje bo pojasnil razloge za njeno vložitev. Avtor pobude Matej Avbelj pa bo prestavil njene vsebinske poudarke, je zapisano v vabilu.
