Edina izbira: kdaj in za kaj bomo plačali račun za podnebne spremembe

Pogosto pred iztekom leta v katerem od slovenskih medijev objavim kratko kolumno o podnebnih spremembah. Uvod kolumne običajno začnem s kratko analizo povprečnih temperatur. Letos opažam, da bi lahko vse kolumne zadnjih štirih let začel z istim uvodom. Po pričakovanjih bomo namreč konec decembra potrdili, da so 2015, 2016, 2017 in 2018, na svetovni ravni, štiri najtoplejša leta v stoletni zgodovini meritev. Letos so gozdni požari v Grčiji terjali 99 življenj, čeprav država premore visoko izurjene gasilske organizacije z dolgoletnimi izkušnjami pri gašenju požarov. Ne glede na to, ali gre za vročinske valove, suše, poplave ali neurja, posledice podnebnih sprememb z vsakim letom postajajo vse bolj nepredvidljive in neobvladljive.
Na to dejstvo nas z obsežno analizo posledic opozarjajo tudi nedavno objavljeni scenariji Agencije za okolje o podnebnih spremembah v Sloveniji ter poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija. Ob izidu poročila je kolega okoljevarstvenik pripomnil, da je to morda zadnje poročilo znanstvenikov, ki še lahko upravičeno zapiše, da se lahko katastrofalnim podnebnim spremembam izognemo. Če bomo ohranili trend naraščanja izpustov ogljikovega dioksida, bomo kritično mejo koncentracij ogljikovega dioksida namreč nepovratno presegli že v dvanajstih letih. Takojšnje zmanjševanje izpustov na letni ravni med šestimi in devetimi odstotki nam po drugi strani omogoča, da ostanemo znotraj območja vzdržnih podnebnih sprememb. Evropska unija je v zadnjih desetletjih denimo zmanjševala izpuste zgolj s trendom 0,9 odstotka na leto, torej skoraj desetkrat počasneje od potrebne dinamike v prihodnosti. Slovenija je izpuste zmanjševala še počasneje, in sicer v povprečju za 0,5 odstotka na leto. Evropska unija je pred časom sprejela cilje za zmanjšanje izpustov do 2030 in 2050, ki sicer predvidevajo nekoliko pospešeno zmanjševanje izpustov. Kljub temu natančnejša analiza pokaže, da obstoječe politike niso skladne niti s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija niti s sekundarnim ciljem omejitve segrevanja na 2 stopinji Celzija, temveč da vodijo proti segrevanju za 3 stopinje Celzija.