Timotej Milanov
Evropska unija zaradi vojne v Ukrajini stopnjuje pritiske na Rusijo. Tako so voditelji držav članic EU na izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju potrdili šesti paket sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi enega najostrejših ukrepov doslej - embargo na uvoz ruske nafte. "Želimo zaustaviti ruski vojni stroj in presekati financiranje ruskih obrambnih kapacitet," je povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in ob tem izrazil prepričanje, da bodo sprejete sankcije vplivale na 75 odstotkov uvoza ruske nafte v EU, do konca leta pa naj bi bilo prepovedan že uvoz 90 odstotkov ruske nafte. Preostalih deset odstotkov predstavlja začasna izjema, to je uvoz nafte po naftovodih, kar je pomembno za Madžarsko, Slovaško in Češko, izjemo si je izposlovala tudi Bolgarija, ki mora prilagoditi rafinerije, da bi lahko prejemala nerusko nafto.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že napovedala, da se bodo kmalu vrnili tudi na vprašanje preostalih desetih odstotkov uvoza ruske nafte, ki poteka po naftovodih. Sprejet paket sankcij zajema še izključitev največje ruske banke Sberbank iz sistema SWIFT, prepoved zavarovanja ruskih ladij pri evropskih zavarovalnicah in prepoved zagotavljanja poslovnih storitev ruskim podjetjem. Prav tako bo na območju EU prepovedano oddajanje še trem ruskim televizijskim mrežam, ki so po besedah von der Leynove širile dezinformacije. Kot še izpostavlja, dve tretjini nafte države EU uvozijo po morju, tretjino pa po naftovodih. Konkretno po tako imenovanem naftovodu Prijateljstvo (Druzhba), katerega severni del dobavlja nafto Poljski in Nemčiji, južni del pa gre proti Madžarski oziroma Slovaški in naprej proti Češki. Pri tem Von der Leynova poudarja, da sta tudi Poljska in Nemčija dali jasno zavezo, da se bosta povsem odpovedali ruski nafti. Izjema torej ostaja zgolj dobava nafte po južnem delu naftovoda Prijateljstvo.
Madžari ne izgubljajo časa
Zadovoljstvo nad doseženim dogovorom je tako po pričakovanju pozdravil tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa se je glede dobave večjih količin nafte v Zagrebu že srečal z novim hrvaškim gospodarskim ministrom Davorjem Filipovićem. Madžarska si je ob tem uspela še izposlovati, da če bi bila dobava nafte po naftovodu preko Ukrajine kakorkoli motena, bo lahko tudi drugače kupovala rusko nafto, ne da bi se to štelo za kršenje embarga.
Michel na očitke, da so države članice EU spet popustile madžarskim zahtevam, odgovarja, da ne gre za odločitev, ki se tiče samo Madžarske, temveč tudi drugih držav, ki nimajo stika z morjem, po katerem bi lahko dobavljale nafto. Da bi nadomestili izpad nafte preko južnega dela Družbe, von der Leynova omenja možnost povečanja kapacitet jadranskega naftovoda na Hrvaškem, kar bi lahko po zagotovilih, ki naj bi jih po njenih besedah dobili od hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića, izvedli že v 60 dneh.
Janša: Embargo ne bi smel vplivati na ceno energentov
"Komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov, in če to drži, potem ne bi smelo biti nobenih zapletov niti bistvenih neposrednih vplivov na samo ceno energentov," je ob tem sporočil odhajajoči predsednik slovenske vlade Janez Janša. Po njegovem mnenju gre pri nafti predvsem za vprašanje cene in ne količine: "Če so cene zelo visoke, Rusija lahko proda pol manj nafte, pa bo imela še vedno več denarja za financiranje vojne v Ukrajini." Rusija je po besedah Janše z napadom na Ukrajino destabilizirala svetovne trge in sama povzročila višje cene nafte, energentov in hrane.
Poznavalec dogajanja na energetskih trgih in direktor družbe Heman & Partnerji Denis Mancevič meni, da bo embargo na uvoz ruske nafte Rusijo prizadel na srednji rok: "Bo pa na drugi strani nekoliko ublažil šok, ki bi nastal na evropskem trgu, če bi šlo za popoln embargo. Ob tem velja omeniti, da sta se v Rusiji že pred to odločitvijo proizvodnja in izvoz surove nafte drastično zmanjšala, celo do 25 odstotkov. Že zaradi širine uvedenih sankcij so se začeli kupci odpovedovati ruski nafti. Tako da kompromis, ki je bil glede tega dosežen s posameznimi državami članicami, ni samo rezultat izsiljevanja Madžarske, ampak je pravzaprav smiseln z vidika zagotavljanja zadostne stabilnosti delovanja naftnega trga in trga z naftnimi derivati v Evropi, kajti v nasprotnem primeru bi nastali večji cenovni šoki in motnje z oskrbo. Višje cene pa bi samo še samo dodatno koristile Rusiji z vidika količin, ki jih ji še uspeva izvoziti. Zato gre za smiseln korak v zaostrovanje sankcij, ki ne upošteva samo interesov posameznih držav članic, temveč tudi stabilnost in varnost oskrbe z naftnimi derivati v Evropi."
Rusi zaustavljajo dobavo plina
Iz danske energetske korporacije Orsted so medtem sporočili, da jim bo ruski Gazprom prenehal dobavljati zemeljski plin, ker niso pristali na zahtevo po plačevanju plina v rubljih. Podobno novico so sporočili iz nizozemskega dobavitelja zemeljskega plina GasTerra. Rusija je pred tem že zaustavila dobavo plina Poljski, Finski in Bolgariji. Pri tem se odpira vprašanje, ali bi lahko širjenje kroga držav, ki jim je Rusija zaustavila dobavo zemeljskega plina, vplivala na dinamiko polnjenja evropskih plinskih skladišč pred naslednjo zimo. Mancevič pojasnjuje, da se v tem trenutku evropska skladišča večinoma polnijo na račun utekočinjenega zemeljskega plina, a pri tem opozarja: "Gre za korak, ki ne gre v smeri ukrepov Evropske unije proti Gazpromu, temveč v nasprotni smeri, saj si lahko to Rusija na področju zemeljskega plina bistveno lažje privošči. Učinek izvoza zemeljskega plina na ruski proračun je namreč neprimerljivo nižji kot pri nafti. Posledično so za Rusijo glede pritoka deviz in financiranja vojne bistveno manj boleče redukcije na področju zemeljskega plina kot na področju surove nafte. V EU je ravno nasprotno."
Zato Mancevič ocenjuje, da se na področju zemeljskega plina države EU ne bodo odločale enako kot glede nafte: "To bi povzročilo nepredstavljive šoke za nemško, italijansko in nekatera druga večja gospodarstva. Prej bo Rusija začela dobavo plina izkoriščati na podoben način, kot to že počne z žitaricami in sončničnim oljem pri blokiranju ukrajinskih pristanišč. Izvoz plina bi lahko torej uporabili kot dodatno orožje v tej hibridni vojni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
