Evropski voditelji so se dogovorili: Do konca leta se bodo članice EU odpovedale 90 odstotkom ruske nafte

STA, M.R.
31.05.2022 06:36

Voditelji držav članic Evropske unije so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Madžarski premier Viktor Orban in francoski predsednik Emmanuel Macron 
REUTERS

Do konca leta se bodo države članice po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odpovedale 90 odstotkom ruske nafte.

EU bo z danes dogovorjenim embargom po besedah Charlesa Michela Rusiji odvzela "ogromen vir financiranja vojaškega stroja". "Maksimalni pritisk na Rusijo, da konča vojno," je še zapisal predsednik Evropskega sveta.

Michel je sprva na Twitterju zapisal, da se EU z danes doseženim dogovorom odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije. Toliko je uvozijo po morju, tretjino pa po naftovodu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron
REUTERS

Predsednica Evropske komisije je kasneje na novinarski konferenci pojasnila, da današnji dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenega okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije.

Pri tem so upoštevali dve tretjini surove nafte, ki jo države uvažajo po morju. Poleg tega pa sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala Ursula von der Leyen.

Evropske voditelje je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
REUTERS

Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za okoli 10 oziroma 11 odstotkov ruske nafte.

"K temu se bomo vrnili kar se da hitro," je poudarila predsednica komisije. Pri tem je omenila možnost povečanja zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije.

Plenković je sicer že ob prihodu na vrh povedal, da bi lahko prek Janafa, po katerem nafta teče iz Omišlja na Krku na celino, madžarskim rafinerijam dobavili "ogromne količine nafte".

Glede zagotovil Madžarski, ki jih je ob prihodu na vrh zahteval madžarski premier Viktor Orban, je Michel pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. "Če pride do tega (...) bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave," je poudaril.

Madžarski premier Viktor Orban 
REUTERS

Odločitev po njegovih besedah ni namenjena samo Madžarski, ampak vsem državam brez morja. V sredo bodo stalni predstavniki držav članic pri EU pripravili tudi pravno podlago za današnjo politično odločitev, je še povedal predsednik Evropskega sveta.

Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam. Razširili pa bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije, je zapisal Michel.

Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.

Na vrhu so danes začeli tudi razpravo o načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je ta mesec predstavila komisija. Ta po besedah predsednice komisije predstavlja podlago, da bi se čez čas povsem odpovedali ruskim fosilnim gorivom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta