Potem ko je Evropska centralna banka (ECB) v zadnjih letih poskušala spodbuditi dvig inflacije na želeno raven, ki je malo pod dva odstotka, je v zadnjem času mogoče slišati opozorila, da ta utegne v prihodnjih mesecih uiti izpod nadzora. V vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob tem pravijo, da napovedi inflacije ostajajo nizke tako za Slovenijo kot območje z evrom. Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa pravi, da je slovensko gibanje cen pri potrošnikih še vedno nižje kot v območju evra.
V vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj so nam pojasnili, da se je po statističnih podatkih padec cen v Sloveniji v zadnjih mesecih še okrepil. Umirila se je rast cen hrane, cene storitev so bile februarja letos na medletni ravni nižje prvič po juniju 2015, trenutno so nižje tudi cene neenergetskega industrijskega blaga, ki pa predvsem zaradi velikih nihanj pri cenah obleke in obutve zaradi drugačne dinamike razprodaj v času epidemije precej nihajo. Nasprotno pa se negativni prispevek cen energentov postopoma umirja.
Tudi glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc nam je pojasnil, da v zadnjih mesecih še ni zaznati rasti cen. Februarja so bile cene medletno nižje za en odstotek, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so bile v povprečju nižje za 0,5 odstotka. Zaradi rasti cen naftnih derivatov v zadnjih mesecih se sicer na mesečni ravni krepi rast cen v kategoriji prevoz, vendar učinek še ni pomemben. Cene blaga so bile februarja v enem letu nižje za 1,3 odstotka, pri storitvah za 0,5 odstotka, razlaga Ivanc.
Visok porast cen surovin
Pomemben prispevek pri nižjih cenah na letnem nivoju so imele nižje cene oblačil in obutve (-4,8 odstotka), prevoza (-2,6 odstotka) ter rekreacije in kulture (-3,9 odstotka). "Padci cen so povezani z zajezitvenimi ukrepi oziroma omejitvami pri mobilnosti prebivalstva in omejitvami pri fizični prodaji blaga oziroma konzumaciji storitev (v primeru kulture). Pričakujemo pa, da se bo situacija v mesecih, ko se ukrepi sproščajo, spremenila," pravi Ivanc. Vpliv višjih cen nafte bo po njegovih besedah vse bolj prisoten in bo imel vpliv tudi na dvig cen drugih energentov.
Primanjkljaj veliko višji od načrtovanega
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih 2021 znašal 1,29 milijarde evrov, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021, je danes opozoril fiskalni svet. "Občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju je sicer običajen predvsem zaradi plačila obresti, a je bil v prvih treh mesecih letos okoli dvakrat večji kot v enakem obdobju lani," so sporočili iz državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike in ga vodi ekonomist Davorin Kračun.
Proizvedeno blago bo nekoliko dražje zaradi visokega porasta cen surovin (železo, baker, aluminij), dražjega kontejnerskega prevoza kot tudi drugih omejitev, ki jih povzročajo ukrepi sunkovite rasti povpraševanja. Tudi pri storitvah bi cene lahko porasle (1/3 potrošnikove košarice), še posebej turistične in gostinske, kar je delno povezano tudi z višjimi stroški poslovanja zaradi pandemije (zaščitna oprema in podobno) kot tudi turističnimi boni, nam je pojasnil Bojan Ivanc.
O širšem vplivu nizke inflacije na gospodarstvo in na okrevanje gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila epidemija, pa pravi, da so zelo pomembna relativna gibanja, se pravi glede na ključne slovenske trgovinske partnerice. Slovensko gibanje cen pri potrošnikih je še vedno nižje kot v območju evra. Februarja letos so bile cene v Sloveniji glede na februar 2020 nižje za 1,1 odstotka, v območju evra pa so že bile višje za 0,9 odstotka. "Seveda pričakujemo, da bodo prihodnji meseci prinesli povsem drugačna gibanja (hitrejše gibanje cen pri nas kot v območju evra)," pravi Ivanc.
Inflacija sama po sebi ne bo vplivala na gospodarsko okrevanje
Ker je Slovenija še vedno relativno industrijska država, so po njegovih besedah pomembne tudi cene surovin, ki vstopajo v proizvodni proces. Ob hitrem dvigu cen imajo slovenska podjetja težavo pri prevalitvi cen na svoje ključne kupce, kar lahko poveča tveganje izgube kupcev ali kratkoročno zniža maržo pri poslovanju. Visoke cene surovin na mednarodnih trgih so tako v povprečju slaba novica za slovensko gospodarstvo, ker smo pretežno uvozniki tega blaga, medtem ko so naši kupci predvsem v državah EU.
Višje cene storitev ne pomenijo nujno slabe novice za gospodarstvo
Višje cene storitev ne pomenijo nujno slabe novice za gospodarstvo, saj je delež domače dodane vrednosti pri storitvah višji kot pri blagu. Za industrijo pa so višje cene storitev nekoliko bolj problematične, saj tekmuje v mednarodni tekmi s konkurenčnimi državami. "Inflacija sama po sebi ne bo vplivala na gospodarsko okrevanje, pač pa je predvsem odraz višjih cen surovin na mednarodnih trgih kot tudi potencialno sprememenjenih cen, ki so ali bodo nastale zaradi uvedbe in kasnejše odprave zajezitvenih ukrepov," pojasnjuje Bojan Ivanc.
V Umarju pa so spomnili, da je ECB na zadnji seji sveta sprejela odločitev, da bo v drugem četrtletju letos izrazito povečala nakupe vrednostnih papirjev v okviru obstoječega izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), ki trenutno znaša 1850 milijard evrov. "Glede na prevladujoča pričakovanja, da bo gospodarsko okrevanje postopno, ostajajo relativno nizke tudi napovedi inflacije, tako za evrsko območje kot Slovenijo," ocenjujejo v Umarju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
