Darja Kocbek
Ko govorimo o zapiranju poslovalnic, odpiranju pogodbenih poštnih poslovalnic v trgovinah, spremembah delovnega časa, slovenska pošta v EU ni izjema. Je pravilo in v skladu z evropsko zakonodajo. Varčevanje in sprememba poslovnega modela nista le posledica zmanjševanja števila klasičnih pisemskih pošiljk zaradi digitalizacije in razvoja komunikacijskih tehnologij, ampak tudi liberalizacije sektorja.
Prva direktiva, ki je določila osnove za liberalizacijo sektorja poštnih storitev, je bila sprejeta leta 1997. Na podlagi evropskih direktiv iz leta 2002 in 2008 so državna poštna podjetja imela 14 let časa, da so se prilagodila konkurenci in razmeram odprtega trga. V vseh državah članicah so liberalizacijo izvedli do leta 2013.
Vse manj pisem, vse več paketov
Po podatkih Evropske komisije je poštni sektor v EU vreden 91 milijard evrov, kar je 0,72 odstotka BDP. Trg pisemskih pošiljk je od tega vreden 44 milijard evrov ali 0,34 odstotka BDP v EU. Medtem ko število klasičnih pisemskih pošiljk upada, hitro raste število paketov. V letu 2017 so podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo pošiljk, v EU dostavila enajst milijard paketov. Poštni sektor je tudi pomemben delodajalec v EU. V letu 2013 so podjetja, ki opravljajo poštne storitve, zaposlovala 1,3 milijona ljudi.
