Evropski šolski sistemi: kakšne so podobnosti in kakšne razlike?

V istem času je tudi večina šol v Evropski uniji (EU) pouk iz učilnic prenesla v digitalno obliko. Nekateri prilagojeni šolski sistemi so se izkazali za še posebno odzivne, ponekod pa so se ob začetku šolskega leta učenci že vrnili v šolske klopi. Kako podobno in hkrati različno so se prilagodile evropske države?

Več vhodov za učence

V času epidemije, ko so bile osnovne in srednje šole po EU večinoma zaprte, so posamezne države za pouk na daljavo uporabljale ista spletna orodja. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je srednješolski pouk na daljavo izvajala z orodjema Microsoft Teams in Zoom, ponekod so uporabljali tudi Google Classroom in WhatsApp. Osnovnošolci, ki so potrebovali pri učenju več pomoči, so za oddajo domačih nalog uporabljali še e-pošto. Mnogo držav EU je po dveh mesecih postopoma ponovno odprlo šole: prva je bila Danska, kmalu so jih sledile še preostale skandinavske države ter Francija, Nemčija in Avstrija. Na Danskem so osnovnošolci in dijaki 10. avgusta že začeli novo šolsko leto, pravi sogovornica Margarita Axtmann s københavnske gimnazije Sankt Petri Schule. "Logistika je bila naporna, a ne neizvedljiva. Prvič smo šole odprli 15. aprila, mesec dni po zaprtju. Učilnice pri nas razkužimo petkrat na dan, razrede smo prepolovili in zagotovili varnostno razdaljo dveh metrov med vsemi udeleženci pouka. Zunanji prostori in skupni notranji prostori so razdeljeni na pet enot, da med učenci ni pogostih stikov. Odprli smo tudi več vhodov in označili poti za posamezne skupine učencev. Če potrebujemo dodatna sredstva za zagotovitev varnosti, so nam ta hitro zagotovljena, je pokazala praksa. Navsezadnje Danska v povprečju nameni okoli 8 odstotkov bruto domačega proizvoda prav za šolstvo," pojasnjuje sogovornica iz Københavna.

Ne drži, da so bile na Švedskem odprte vse osnovne šole

V Franciji je bilo ponovno odprtje šol pretežno prostovoljne narave, saj je nacionalna vlada pristojnosti odločanja preusmerila na župane in ravnatelje, ki se o tem nato v posameznih mestih medsebojno uskladijo glede na epidemiološko sliko mesta. O podobni praksi poroča Slovenka, živeča na Švedskem, Mojca Višnjar, sicer profesorica švedščine in angleščine na gimnaziji. Pravi, da ne drži, da so bile vse osnovne šole odprte, saj sta že marca šolski svet in agencija Folkhälsomyndighet (podobna Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje) določila zaprtje vseh šol. "V prvi vrsti univerz, kmalu zatem srednjih šol in kot zadnjih osnovnih šol. A ker šole na Švedskem nimajo centralnega vodstva - nadzorujejo in vodijo jih posamezne občine - je situacija na vsaki šoli drugačna, tudi znotraj iste občine. Ponekod so torej osnovne šole res ostale odprte, a ne povsod," razlaga Višnjarjeva. "Gimnazija, na kateri poučujem, je med epidemijo izvajala pouk na daljavo 'v resničnem času', če pa je kateri učenec imel težave, so lahko fizično prišli v šolo, kjer so jim pomagali pedagogi za posebne potrebe. Pri pouku v novem šolskem letu imajo prednost prvi letniki, saj moramo z njimi vzpostaviti srednješolsko učno dinamiko. Ti bodo imeli pouk vsak dan v tednu, preostali učenci bodo izmenično enkrat v tednu doma. Takrat bodo imeli pouk na daljavo," še pove Mojca Višnjar.

"Pri nas imajo vsi učenci svoj prenosni računalnik, ki ga dobijo od šole"

Sara Beks, prav tako na Švedsko priseljena Slovenka, ki poučuje v osnovni in srednji šoli, pravi, da osnovne šole med epidemijo niso zaprli, medtem ko so dijaki učno snov spoznavali od doma. "Pri nas imajo vsi učenci svoj prenosni računalnik, ki ga dobijo od šole. Ko se je šola zaprla, so jih lahko odnesli domov," sogovornica pojasnjuje, kako so poskrbeli, da je imela družina zadovoljive tehnološke možnosti šolanja in službenega dela od doma. "Način poučevanja je pri nas 'inquiry based' (aktivno spoznavanje učne snovi, delavnice in debate), kar pomeni, da smo se tudi pri šolanju na daljavo trudili, da ne predavamo več kot petnajst minut na šolsko uro - ta traja petdeset minut. Stanje se je za zdaj skoraj po vsej državi normaliziralo, tako da večina otrok pravkar pričenja šolsko leto," zaključi Beksova.

Na Finskem se bodo prve mesece posvetili učni snovi preteklega leta

Tudi na Finskem se življenje skoraj v celoti vrača v ustaljene tirnice, poroča zborovska dirigentka Kristina Bogataj, ki se javlja iz Helsinkov. "Poleg pogostejšega umivanja rok in varne razdalje finska vlada trenutno ne predvideva drugih posebnih ukrepov. Učenci se večinoma zadržujejo znotraj svojih matičnih učilnic, na zunanjih površinah pa imajo določena svoja območja. Obroki in odmori so razdeljeni bolj natančno. Vstop v šolo je dovoljen le osebam brez simptomov, ki bi nakazovali na okuženost z virusom," pojasnjuje Bogatajeva in iz lastnih izkušenj pove, da je bilo v času samoizolacije najtežje poučevati glasbo, telesno vzgojo in ročne spretnosti. Novo šolsko leto bo v začetku namenjeno podrobnejšemu pregledu zaostankov v znanju, še pristavi sogovornica.