Darja Kocbek
Po več kot dveh dneh pogajanj so finančni ministri držav EU prek videokonference v četrtek pozno zvečer potrdili 500 milijard evrov vreden sveženj za pomoč gospodarstvu za blažitev posledic epidemije koronavirusa. O skupnem zadolževanju držav prek koronaobveznic dogovora niso mogli doseči.
Sveženj za pomoč višini 500 milijard evrov ima tri dele. V jamstvenem skladu Evropske investicijske banke (EIB) bo na voljo do 200 milijard evrov za kredite malih in srednjih podjetij. Prek mehanizma za preprečitev odpuščanj v podjetjih Sure, ki ga je predlagala Evropska komisija, bo na voljo 100 milijard evrov. Države, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, bodo prek evropskega reševalnega sklada ESM lahko dobila posojila v višini do 240 milijard evrov.
Slovenija bo premislila o možnosti previdnostnih posojil iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, pri čemer bo njena odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu, je po poročanju STA povedal finančni minister Andrej Šircelj. Ob tem je izpostavil, da bodo to večinoma kratkoročna posojila, ki bodo odvisna od makroekonomskih pogojev države, ki bo zaprosila za pomoč.
Za Slovenijo je za ta posojila, ki po ministrovih besedah ne bodo povsem brez pogojev, na voljo približno 900 milijonov evrov. "Stalno gledamo, kakšna posojila lahko država dobi na trgu," je pojasnil. V tem kontekstu bodo razmišljali tudi o teh posojilih, pri čemer bo odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu. Pogoji na prostem trgu so trenutno ugodni, še bolj ugodni so bili pred nekaj dnevi, je še razložil. Šircelj je ob tem izpostavil, da so posojila iz ESM povezana tudi s pripravo določenih poročil, z nadzorom in administracijo. "Pogoji so stvar pogajanj, je pa administracija razmeroma zahtevna," je pristavil.
Tudi iz mehanizma Sure, namenjenega za sheme zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti, naj bi Slovenija po ministrovih besedah računala na okoli 900 milijonov evrov. Ti skladi bodo dejansko začeli delovati v nekaj tednih, najpozneje v enem mesecu, in da gre za konkreten izraz solidarnosti, je še pojasnil minister.
O četrtem, dolgoročnejšem stebru fiskalnega svežnja, o katerem so razpravljali finančni ministri, skladu za okrevanje, Šircelj ni želel podrobno govoriti, saj da bo podrobneje opredeljen v okviru predloga evropske komisije za spremembo večletnega proračuna za obdobje 2021-27, ki se pričakuje konec meseca.
Šef evroskupine Mario Centeno je povedal, da je bil dosežen "pogumen in ambiciozen" dogovor, ki si ga pred nekaj tedni še ni bilo mogoče niti predstavljati.
