Fakultete še čakajo na zeleno luč za vpis v naslednje študijsko leto: "Nezaslišano je, da vlada maturante še dodatno potiska v negotovost"

Ana Lah
01.02.2021 17:45
Razpisa za vpis na fakultete za naslednje študijsko leto vlada še vedno ni potrdila, je pa šolsko ministrstvo objavilo razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2021/22.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danes naj bi bil, kot vsako leto, objavljen razpis za visokošolske zavode, vendar ga vlada še vedno ni potrdila. 
Andrej Petelinšek

Danes naj bi bil, kot vsako leto, objavljen razpis za vpis na visokošolske zavode, vendar ga vlada še vedno ni potrdila. Po zakonu o visokem šolstvu naj bi zavodi razpis za vpis objavili najmanj pol leta pred začetkom študija, rokovniki prijavno-sprejemnega postopka pa za rok predvidevajo 1. februar. Kdaj namerava vlada potrditi razpis, za zdaj ni znano, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Je pa šolsko ministrstvo danes objavilo razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2021/22. Skupno je na voljo 11.934 mest, prosta mesta je razpisalo 47 višjih strokovnih šol, 29 javnih in 18 zasebnih, od tega dve s koncesijo. Na voljo je 33 različnih študijskih programov. 34 odstotkov javnih višjih strokovnih šol je razpisalo programe na področju tehnike in proizvodnje tehnologije, slabih 27 odstotkov pa s področja storitev. Zasebne višje strokovne šole s področja storitev predstavljajo okrog 35 odstotkov, s področja družbenih, poslovnih upravnih ved pa 32 odstotkov. Letos je nekoliko več mest za študente višjih šol kot lani, in sicer 11.934. Za redne študente je na voljo 4337 mest, za izredne pa 3533, zasebne višje strokovne šole ponujajo 4064 vpisnih mest.

Akademska skupnost podpisuje peticijo

Akademska skupnost se je že organizirala in sprožila peticijo, v kateri ostro nasprotuje posegom vlade v visoko šolstvo in znanost. Podpisalo jo je že 14 organizacij in blizu 4000 posameznikov. "Nezaslišano je, da vlada točno v tej situaciji, ki je očitno ne obvladuje, potiska dijake zadnjih letnikov in bodoče študente v dodatno negotovost," meni predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič, prvi podpisnik peticije. "Že ob pogledu na seznam podpisanih lahko vidimo, da so podpisniki iz vseh disciplin ta poseg dojeli kot napad na visoko šolstvo in znanost," je dejal Marinčič in opozoril, da skuša vlada pod krinko razmer favorizirati zasebne ustanove.

Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije - Sindikata UL, je dejal, da je na trgih dela razvitih držav normalno, da številne karierna pot zanese v poklice, za katere se niso izobraževali, kar je mogoče, če imajo dobro izobrazbo. "Pri nas na primer tretjina diplomantov elektrotehnike dela zunaj elektrotehnike, čeprav bi se vsi lahko zaposlili v njej. Na Wall Streetu pa so v zadnjem času zelo iskani diplomanti primerjalne književnosti, saj so se zaradi svoje erudicije in zmožnosti abstraktnega mišljenja sposobni hitro usposobiti za specifične naloge na področju financ. Janševa vlada ni zmožna predvideti niti razvoja epidemije v prihodnjih tednih, kaj šele da bi bila sposobna predvideti prihodnje potrebe na trgu dela. Zdravko Počivalšek kot strokovnjak za hotelirstvo, ki je panoga množičnih minimalnih plač, z metodami planskega gospodarstva pač ne more določiti, katere poklicne profile bo potrebovalo gospodarstvo v prihodnje," Kovačič odgovori na vprašanje, zakaj je plansko načrtovanje vpisa problematično.

Večji ko je vpliv logaritmov, večji pomen ima humanistika

Na zavlačevanje s potrditvijo razpisa se je odzvala tudi predsednica Sveta SD za znanost, inovacije in informacijsko družbo Emilija Stojmenova Duh: "Strinjam se, da je vprašanje o znanjih in kompetencah prihodnosti strateško vprašanje našega razvoja. Strateška vprašanja pa zahtevajo strateške odgovore. Ni jih mogoče rešiti ad hoc, z danes na jutri, denimo z zaustavitvijo razpisa prostih študijskih mest v letošnjem letu ali s hitro spremembo razpoložljivih mest. Treba se jih je lotiti premišljeno, analitično in dolgoročno."

Dr. Emilija Stojmenova Duh: "Umetno inteligenco smo tehniki že razvili, ampak smer njenega razvoja je odvisna od psihologov, sociologov, pravnikov, strokovnjakov za načrtovanje uporabniške izkušnje."
Igor Napast

Poudarila je pomen povezanosti različnih znanosti: "Večji ko je vpliv logaritmov na naše življenje, bolj pomembna postaja njihova humanistična podstat. Umetno inteligenco smo tehniki že razvili, ampak smer njenega razvoja je odvisna od psihologov, sociologov, pravnikov, strokovnjakov za načrtovanje uporabniške izkušnje. Od samih družboslovcev torej." Sporno se ji zdi, da je predsednik vlade Janez Janša strateško vprašanje zastavil kot konflikt med znanstvenimi disciplinami, za prihodnje generacije pa bi bili pomembni predvsem povezovanje, podpora znanosti in raziskavam, mladim raziskovalcem ter premišljena in strokovno utemeljena prenova celotne izobraževalne vertikale, razvojna orientacija družbe kot celote.

Stranka Levica medtem predlaga, da se zaradi epidemije začasno odpravi zahteva po soglasju vlade pri postopkih vpisa v visokošolske zavode. Podobna poenostavitev je bila uveljavljena lani, sedanje razmere pa so še težje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta