Vladni proračunski dokumenti za leti 2020 in 2021 formalno izpolnjujejo fiskalna pravila, a je fiskalni svet opozoril tudi na precejšnja tveganja. Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je tako včeraj sporočil: "V tem proračunu so fiskalna pravila v senci. Na eni strani imamo proračun, ki se skorajda blešči, na drugi pa realna tveganja, ki mečejo senco na ta proračun in na izpolnjevanje fiskalnih pravil."
Da se ne bi pojavljala neskladja med proračunoma in zakonodajo, ki jo politiki še sprejemajo, fiskalni svet predlaga, da obe plati uskladijo. Ali tako, je ponudil v premislek Kračun, da v proračunu upoštevajo tudi vse tiste zakonske predloge, ki lahko še vplivajo na izvrševanje proračuna, ali pa naj vlada in državni zbor poskrbita za sprejetje takih zakonov, ki ne bodo vplivali na že načrtovano raven proračunskih prihodkov in izdatkov.
Negotovosti: ohlajanje in domače nedoslednosti
Ker je vlada letos z obravnavo proračunov pohitela, saj jih je odbor za finance obravnaval pred rokom, v katerem jih mora oceniti fiskalni svet, je prvi pogovor minil brez njihove ocene. A Kračun je rekel le, da je "dobro, da ni zamude pri sprejemanju", in dejstva, da je bil odbor dva dni prej, kot bi morali oceno poslati, ni komentiral. Povedal je, da bi bil v letu 2020 po njihovih izračunih strukturni saldo 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), naslednje leto pa 0,3 odstotka. "Tudi o izpolnjevanju minimalnega strukturnega salda po pravilih EU ni nobenega dvoma, saj je v naslednjih treh letih ta nižji, kot je bil v preteklih treh," je dodal.
Garant socialne države nizek dolg
Alenka Jerkič, članica fiskalnega sveta, o dolgu in blažilcih, ki jih Slovenija potrebuje za slabe čase: "Slovenija bi morala imeti dovolj nizek dolg, da ne bi visoke obresti izrivale druge porabe v težjih časih, če misli takrat ostati socialna država. Kot majhna, odprta ekonomija potrebuje več prostora za novo zadolževanje ob šokih."
Vroči kostanj pokojninske reforme naslednji vladi
To in podobno, denimo občutno znižanje izdatkov za socialne pomoči posameznikom in gospodinjstvom, četudi se število prejemnikov kvečjemu zvišuje, fiskalnemu svetu vzbuja resne dvome, ali bo mogoče take proračune tudi uresničiti. Preoptimistično se mu zdi tudi, da bo ostala v letu 2021 realna povprečna plača v javnem sektorju nespremenjena, zaposlenost pa višja za le 0,5 odstotka, četudi bomo takrat predsedovali EU. O finančnih učinkih morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in podobnih predlogih, ki krožijo, a še niso usklajeni, je Kračun zatrdil, da "bi večinoma pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn". Nekatere zakonske spremembe pa ne bodo imele takojšnjih posledic. Denimo pokojninska, ki "vrže vroči kostanj reforme naslednjemu državnemu zboru in vladi".
Verjetnost za rebalans visoka, če ...
Dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, o tem, kakšna je verjetnost, da bo morala vlada v prvi polovici leta 2020 pripraviti rebalans proračuna: "To je odvisno od tega, kaj bo storila z vsemi temi predlogi, ki sedaj krožijo po državnem zboru. Če bodo poslanci dovolj disciplinirani, vlada dovolj odločna pri zahtevah in če se ne bo v zunanjem okolju zgodilo kaj nepričakovanega, bo verjetno šlo. Ampak tako kot stvari tečejo, je verjetnost rebalansa dokaj visoka."