Urška Mlinarič
Že danes bodo v državnem zboru, če bo koalicijski dogovor obveljal, občinam za šest odstotkov dvignili povprečnino. To je znesek, ki naj bi ga občine dobile za zakonsko določene naloge. Vlada je sklenila, da bodo občine namesto 589,11 evra na prebivalca prejele 623,96 evra, pri čemer bo znesek veljal za celo leto. Skupno bodo tako občine prejele dodatnih 70 milijonov evrov. Seveda ni občinskega združenja in ne občinske oblasti, kjer omenjene odločitve ne bi pozdravili. Župani že vrsto let opozarjajo, da jim dodeljena povprečnina ne zadostuje za plačilo nalog, ki jim jih je v zadnjih dveh desetletjih naložila država.
Maribor: okoli 20 milijonov premalo
Mestna občina Maribor je med najbolj podfinanciranimi občinami v državi, saj dobi od države na letni ravni okrog 20 milijonov evrov manj denarja, kot ji ga ta naloži za izvajanje zakonsko predpisanih obveznih nalog. "To pomeni, da nam ostane manj sredstev za projekte, investicije in druge razvojne programe," pojasni mariborski župan Saša Arsenovič, ki na občutni primanjkljaj na sistemski ravni financiranja opozarja že od začetka mandata.
"Dvig povprečnine je zato več kot dobrodošel, ker pomeni delno razbremenitev občinskega proračuna za izvajanje obveznih nalog," a natančnega izračuna, koliko denarja več bo dobila mariborska občina, župan še nima. Načeloma lahko govorimo o znesku med tremi in štirimi milijoni evrov, kar pa še zdaleč ne bo pokrilo podfinanciranja za izvajanje vseh obveznih nalog, ki jih občini nalaga država, še poudarja. (pa)obveznih nalog, ki jih občini nalaga država, še poudarja. (pa)
Še 47 občin z več nalogami
Občin, ki naj bi tudi po dvigu povprečnine prejele manj, kot so stroški za zakonsko obvezne naloge, je po izračunih Skupnosti občin Slovenije 47, med njimi je tudi Mestna občina Maribor. Omenjene občine so primorane zakonske obveznosti pokriti iz lastnih prihodkov, kar je posledično pomenilo manj investicij in vzdrževalnih del v občinsko infrastrukturo. Tudi zato župani poudarjajo, da dvig povprečnine ne bo zadostoval, da bi prišli na zeleno vejo. Nujno je treba, poudarjajo, spremeniti način financiranja občin, ki bo jasno razlikoval med različnimi kategorijami občin in nalogami, ki jih morajo izvajati, ker enostavno ni mogoče občini z nekaj sto ali tisoč prebivalci naložiti enakih nalog kot mestni občini, katere izvajanje nalog so širšega, regionalnega pomena. Prav tako v občinah pričakujejo, da se bo delež nepovratnih sredstev za sofinanciranje investicij dvignil s sedanjih štirih odstotkov na šest, olajša in dvigne z 8 na 9 odstotkov pa naj se možnost zadolževanja občin.
Občini z nekaj sto ali s tisoč prebivalci ni mogoče naložiti enakih nalog kot mestni občini
Ptuj: potrebno bo zadolževanje
Tudi ptujska občina dobi precej manj povprečnine, kot so stroški obveznih nalog, zato so za novo formulo izračuna. Po besedah županje Nuške Gajšek bodo sicer vsakega evra veseli, a bodo dodatna sredstva pomenila predvsem manjše zadolževanje občine, saj se je ta ob sicer številnih izzivih in investicijskih potrebah zdaj za vse investicije morala zadolževati. Kolikšen izpad v občinskem proračunu bo prinesla epidemija, Gajškova ta hip še težko oceni, vsekakor jo skrbita odpis najemnin in manjši prihodki od turistične takse. "V tem času absolutno potrebujemo pogoje za izvedbo evropskih projektov, kar na ravni države pomeni predvsem hitrejše pregledovanje in potrjevanje. Na dolgi rok pa tudi enostavnejše postopke in več državnih razpisov za investicije, predvsem za vlaganja v šole, vrtce in tja, kjer jih že nekaj let ni bilo." (hb)
Veržej: "Adijo, turistična taksa"
Župan Občine Veržej Slavko Petovar pravi, da bo finančni izpad občine letos večji od dodatnih prihodkov, ki jih bo dala višja povprečnina. Kot turistična občina, v kateri so Terme Banovci, poberejo na letni ravni okoli 90 tisoč evrov iz naslova turistične takse. V tem pogledu so štirje meseci že skoraj povsem izgubljeni, na koncu pa bodo po županovi oceni morali pozabiti na vsaj polovico teh prihodkov. Občina si lahko manj prihodkov obeta tudi zaradi tega, ker bo morala pomagati tistim, ki jih je kriza prizadela, recimo najemnikom občinskim prostorov, ki jih ob krizi niso mogli uporabljati, tudi plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bodo premaknili v drugo polovico leta. Turistične občine so zato po njegovih besedah neprimerno bolj prizadete zaradi epidemije od drugih slovenskih občin, izpostavlja. "Ta sredstva smo vlagali v razvoj in promocijo kraja, če tega ne bomo delali naprej, bodo posledice epidemije še večje. Pri financiranju promocije ob zagonu naj pomaga država". (tmi)
Možne likvidnostne težave
Tako Misja kot župan občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, ki je obenem tudi predsednik skupnosti občin Slovenije, kot nerazumno odločitev vlade v koronskem interventnem zakonu poudarjata določilo, po katerem bodo občine morale račune poravnati v osmih dneh, medtem ko je za gospodarske subjekte ta rok postavljen na 60 dni. "To lahko povzroči likvidnostne težave," opozarja Jevšek in pričakuje, da bo občina imela največji izpad prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, kjer so za fizične osebe prestavili rok plačila prav zaradi epidemije, medtem ko gospodarski subjekti odklanjajo plačilo z argumentom, da je kriza. Murska Sobota je prav tako ena od občin, kjer dobijo skupno za kar 2,5 milijona evra manj povprečnine, kot so stroški poplačila obveznih nalog, zato se jim sprememba formule njenega izračuna zdi nujna. Prav tako pa v imenu SOS poudarja, da je nujno, da pristojni državni organi v kriznih razmerah pohitrijo izvajanje že odobrenih projektov EU.
