Debelih šest ur so si danes rezervirali poslanci za razpravo o predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Še pred tem je okoli sto staršev pred državnim zborom izrazilo nasprotovanje predlaganim spremembam, nasprotujejo jim, ker so "proti razslojevanju družbe in diskriminaciji na podlagi nazorskega prepričanja". Hkrati je bila napovedana razprava o javnem in zasebnem šolstvu v državnem svetu. Glasovanje po prvem branju zakona bo na vrsti danes, po razpravi sodeč pa je njegova nadaljnja usoda še precej negotova.
"Javno šolstvo je naše ključno orodje za zagotavljanje enakih možnosti za vse,“ je uvodoma dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ko je predstavil zakon. Z njim določa stoodstotno financiranje obveznega programa v zasebnih šolah, za razširjen del programa pa financiranje ni več predvideno. S tem po njegovih besedah uresničuje odločbo ustavnega sodišča. Minister je poudaril, da želijo poleg financiranja poskrbeti še za nekatere druge varovalke kakovosti v zasebnih šolah, zato bodo morali zasebniki zagotavljati dva oddelka v prvem razredu izobraževanja, 80 odstotkov zaposlenih na šoli bo moralo imeti pogodbo za polni delovni čas. "Pravica do izbire je pomembna in pravica do izbire šolanja za vsakega otroka mora biti, ni pa seveda pravica do izbire enaka pravici financiranja, in tako je povsod po Evropi," je zaključil Pikalo.
Zakonu nasprotujejo v NSi, SDS in Levici. Prvi dve bi dali zasebnim šolam ves denar, Levica pa niti centa
Možni amandmaji
Predlog bodo seveda podprli v njegovi stranki SD, Marko Koprivc je izpostavil, da je "javno šolstvo v Sloveniji eno najbolj kvalitetnih in dostopnih v svetu". Tudi vodilna stranka koalicije bo zakon podprla, dopušča pa tudi še možnost za kakšne amandmaje. "Ministrstvo je pripravilo predlog zakona, ki po zagotovilih ministra uresničuje odločbo ustavnega sodišča. Kljub temu so nekateri že pred prvo obravnavo šli tako daleč, da so se postavili v vlogo ustavnega sodišča in govorili o neustavnosti," je opozoril Aljaž Kovačič iz LMŠ na to, kako desnica govori o predlogu zakona. "Odprti smo za konstruktivno in neideološko razpravo, ki bi lahko z dopolnitvami, če bi se za to izkazala potreba, ustrezno dopolnili izhodiščni predlog zakona," je zaključil. Minister Pikalo se lahko nadeja tudi podpore SAB. "Dolžnost države ni podpirati izobraževalnih ustanov, ki služijo posameznim verskim, filozofskim ali drugim prepričanjem, ampak zagotavljati močno, kakovostno in vsem dostopno javno šolstvo," je dejala Maša Kociper. Podobno razmišljajo v Desusu, Jurij Lep je napovedal podporo zakonu, saj verjamejo, "da je predlog dobra osnova".
Za desnico zakon neustaven
Po prvem branju bodo zeleno luč zakonu prižgali tudi v SMC, ki pa pod vprašaj postavlja podporo v nadaljevanju sprejemanja zakona. "Če do naslednje parlamentarne debate ne bomo imeli jasnih zagotovil, da so predlagane rešitve ustavno skladne, našo končno podporo predlogu zakona postavljamo pod vprašaj," je povedal Branislav Rajić. Tudi zato, ker "je del koalicije javno napovedal, da bo v nadaljnjem postopku popuščal desnici", v Levici zakona že sedaj ne bodo podprli, je bil jasen Matej Tašner Vatovec. Levica je namreč prepričana, da zasebnim šolam država ne bi smela namenjati denarja: "Vsak cent za zasebne šole je cent manj za razvoj javnega šolstva oziroma vsak cent za zasebne šole je cent preveč."
Da desnica ne bo podprla predlaganega zakona, je bilo jasno že prej, saj si prizadevajo, da bi bile zasebne šole financirane stoodstotno v celoti. Tako v NSi kot v SDS so se že opredelili, da je predlagani zakon neustaven. Matej Tonin iz NSi je dejal, da ministru Pikalu zamerijo, ker jih ni sprejel na sestanek, potem ko decembra lani niso pristopili k podpisu ustavne obtožbe zoper predsednika vlade, "ker smo iskreno verjeli, da bo minister Pikalo k stvari pristopil resno in odpravil neustavnost". V SDS pa so "že utrujeni od razlaganja, prikazovanja, kako in kaj je odločilo ustavno sodišče in kako bi moral biti zakon pravilno napisan", je izpostavila Jelka Godec. Za zgled ureditve šolstva pri nas je postavila vzhodnoevropske države - Češko, Poljsko in Madžarsko -, ki so doživele "ogromen skok" na področju zasebnega.
