Finančna varovalka pri uvajanju zdravstvenega prispevka razdvaja vladno koalicijo, Janša spet o političnem truplu

A.L., STA
24.01.2020 18:26

Pred odločanjem DZ o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obveznega pavšalnega prispevka je vse bolj napeto. Vladno koalicijo razdvaja vprašanje kritja iz državnega proračuna v primeru manka v zdravstveni blagajni. A v LMŠ tudi po opozorilih finančnega ministrstva stojijo za proračunsko varovalko, ki jo predlagajo z dopolnilom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

V LMŠ želijo povišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Z dopolnilom želijo tudi določiti, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
To po ocenah ministra za zdravje Aleša Šabedra zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem pa so minister Andrej Bertoncelj in štirje njegovi državni sekretarji, Saša Jazbec, Natalija Kovač Jereb, Metod Dragonja in Alojz Stana, ​danes v pisni izjavi opozorili, da ministrstvo nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen. Kot navajajo, lahko podprejo samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog "do največ 10 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna".
Premier Marjan Šarec je sicer danes v izjavi poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena z ministrom za zdravje.
{twitter}https://twitter.com/MihaOresnik/status/1220722323642376194{/twitter}
Odziv poslanske skupine LMŠ gre v podobni smeri. Kot so navedli za STA, je zakon z dopolnili, ki so jih vložili in sledijo ZZZS, izvajalcu zakona, javnofinančno vzdržen in v praksi izvedljiv. Proračunska varovalka pa pravzaprav "ne bi bila potrebna, razen v primeru izrednih razmer, ko je od države tudi pričakovati, da bo poskrbela za zdravje ljudi".
"To je tudi razlog, zaradi katerega smo v poslanski skupini LMŠ vložili proračunsko varovalko, za katero stojimo - kdo bo poskrbel za ljudi v kriznih časih, če ne država, ki temelji na solidarnosti," so navedli.
A za zdaj ni povsem znan uspeh dopolnila. V SMC so danes za STA navedli, da bo vodja poslanske skupine Igor Zorčič v ponedeljek ministroma za zdravje in za finance zastavil poslansko vprašanje, poleg tega pa so danes ministroma poslali prošnjo za srečanje. Na podlagi tega sestanka se bodo odločili o glasovanju.

V Levici napovedujejo, da bodo ostali konsistentni

Za SAB je pomembno, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja finančno vzdržna. Kot so navedli za STA, bodo podprli dopolnila, ki ne ogrožajo zdravstvenega sistema in javnih financ. "Če je to proračunska varovalka z zgornjo mejo v višini 10 milijonov evrov in za njo stoji minister za finance, smo jo v poslanski skupini SAB pripravljeni podpreti," so pojasnili.
DeSUS predloga novele že v dosedanjem postopku ni podprla, saj želijo počakati na Šabedrov predlog zakona, vključujoč dolgotrajno oskrbo.
V SD se danes glede finančne varovalke niso izrekali, so pa sami ponovno z dopolnilom predlagali uvedbo solidarnostne lestvice plačevanja prispevka.
V Levici, ki je sicer novelo zakona tudi vložila v parlamentarni postopek, napovedujejo, da bodo ostali konsistentni in podprli vsa dopolnila. Kot so navedli v sporočilu, je nujno, da zakon ne vsebuje pomanjkljivosti, na katere opozarja ZZZS: da državni proračun krije morebitni manko v zdravstveni blagajni, da noben od plačnikov ne bo na slabšem in da se košarica pravic ne bo skrčila.

Janša: "Politično truplo vlade brez vodstva razpada hitreje od napovedi"

Predloga ministrstva za finance v Levici ne podpirajo, zahteve ministra glede "varovalk" pa so "nerazumljive v luči tega, da imata pri določanju meje izdatkov ZZZS ključno vlogo vlada in ministrstvo za finance".
Stališče ministrstva za finance, "ki je proti temu, da bi za zdravstvo namenili več denarja", je po mnenju Levice nerazumljivo tudi v luči dejstva, da "Slovenija za zdravstvo primerjalno gledano nameni manj denarja kot povprečje držav OECD, pri dodatnih sredstvih za zdravstvo, ki jih namenjamo od krize naprej, pa smo pri repu držav OECD".
Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju ob fotografiji stališča ministrstva komentiral, da "politično truplo vlade brez vodstva razpada hitreje od napovedi in ob tem skuša narediti čim več škode, prednjači pa LMŠ", in ministrstvu čestital za pogum. Noveli zakona niso naklonjeni niti v NSi in SNS.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1220750876299513857{/twitter}
DZ bo o noveli odločal v sredo.
Sicer pa je premier Marjan Šarec danes v izjavi pred zaslišanjem na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena z ministrom za zdravje Šabedrom, "če pa kakšni državni sekretarji po kakšnih ministrstvih sporočajo druge odločitve ali mnenja, je njihov problem", je dejal. Kot je povedal, je minister za finance podal opozorila, kar pa po besedah Šarca še ne pomeni, da bodo zaradi tega prenehali z aktivnostmi za sprejem novele zakona.
DZ bo o noveli zakona odločal v sredo.
Šarec je v izjavi medijem še poudaril, da bo sistem s predlaganimi 32 evri na mesec za obvezni pavšalni prispevek, kar predlagajo v LMŠ, vzdržen. Proračunska varovalka, v skladu s katero bi proračun kril morebiten manjko v zdravstveni blagajni, pa da bo le za izjemne primere, če bo kriza ali kaj drugega. "Če bo prispevek v tem znesku, kot je napovedan, bo vzdržen, o nevzdržnosti tukaj ni govora," je pojasnil.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta