Finančne dileme: V dobrih časih naj ima država presežek

Na tradicionalnem, 34. posvetovanju o računovodstvu, reviziji, davščinah in financah, ki sta ga v Mariboru pripravila Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor ter Visoka šola za računovodstvo in finance Ljubljana, je bilo znova veliko zanimivih tem. Tako je prof. dr. Davorin Kračun, sicer predsednik fiskalnega sveta, spregovoril o fiskalnem pravilu in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Poudaril je, da je v podjetjih nadzor nad stroški pomembna funkcija, v politiki pa ni vedno tako, saj gre velikokrat za politične odločitve in željo po ugajanju volivcem ter je treba nato dane obljube izpolniti, četudi niso realne.

Zadolženost Slovenije bo realno nižja

Bila so obdobja, ko je država plačevala zgolj za obresti na prejeta posojila ali izdane obveznice več kot milijardo evrov letno, spomni Kračun. "Ob reševanju slovenskega bančnega sistema je izdajala obveznice in jih prodajala ameriškemu skladu Pimco po kar sedemodstotni letni obrestni meri. A na srečo se je situacija zdaj obrnila in Slovenija se zadolžuje okrog ničelne obrestne mere, kar s pridom tudi izkorišča," pove Kračun. Slovenija je bila v EU ena zadnjih, ki je sprejela fiskalno pravilo, in ga celo zapisala v svojo ustavo. Seveda ima javna poraba svoje meje, da ne bi zašli v dolžniško spiralo, moč fiskalnega sveta kot neodvisnega organa pa je omejena, saj mora vlada na morebitne nejasnosti odgovoriti in jih pojasniti, ni pa drugih sankcij.

Ni vsaka napaka goljufija

O aktivnostih Fursa za izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja (davčnih) obveznosti je spregovorila mag. Darija Šinkovec, ki je ob tem omenila, da je neki odstotek ljudi, ki bi plačal davčne obveznosti in prispevke v vsakem primeru, tudi če bi bilo plačevanje prostovoljno, je pa določen odstotek ljudi, ki se sistematično izogiba plačevanju davkov. In ko jih obišče davčna inšpekcija, si verjetno mislijo, da je potem nekaj let ne bo, in spet ravnajo po starem. Veliko časa pa na Fursu posvetijo projektu davčnega opismenjevanja mladih. Doc. dr. Lidija Robnik pa je govorila o goljufijah v računovodskih izkazih, pri čemer napake niso tako problematične, kot so goljufije ali prevare, kar naj bi raziskal forenzični računovodja. Za nepravilnosti sta lahko odgovorna nezadostna strokovnost ali pritisk lastnikov, posebno pozornost je treba posvetiti transfernim cenam. V računovodskih izkazih se lahko pojavijo tihe rezerve ali pa skrite izgube. Znan je primer Gorenja, kjer so več let skrivali 50 milijonov evrov izgub v neopredmetenih sredstvih.

Nedosegljivo premoženje v tujini

Stečajna upraviteljica Milena Sisinger pa je dejala, da se v stečajnem postopku skoraj nikoli ne nadaljuje proizvodnja, kajti kupci storitev/izdelkov že ob uvedbi stečaja pričnejo iskati druge dobavitelje, in si poslovanja ne upajo gospodarsko podkovani stečajni upravitelji, kaj šele tisti iz odvetniških vrst. Če pa stroški stečajnega postopka presežejo stečajno maso, uvedba stečajnega postopka ni smiselna in se ga ne predlaga. Opaža pa, da ima danes veliko opravka s posamezniki, ki imajo premoženje naloženo v tujini, pa do tega premoženja ni mogoče priti, ker se je nekdo potrudil, da je zakonodaja tako napisana. Sama vodi več deset stečajnih postopkov, a jih je v določenem obdobju aktualnih le nekaj, za druge pa se čaka zaključek, saj je večina dela opravljenega v prvih treh mesecih po uvedbi stečajnega postopka. Za mariborski MTB je zadnje premoženje prodala že leta 2017, pa je odprt še en sodni spor in zadeve ni mogoče zaključiti.