Ali naši osnovnošolci, stari od 13 do 15 let, vedo, kaj je inflacija? Pa kako visoke so trenutno obrestne mere za denar na varčevalnem računu v banki, kaj je bruto plača, kaj pomeni kupiti nekaj na kredit in kolikšna je mesečna plača, če zaslužiš 9,50 evra na uro in delaš 40 ur na teden? Že lani so dokazali, da znajo pravilno odgovoriti tudi na bolj zapletena finančna vprašanja, kakršni sta denimo, kaj je bankrot in kaj se zgodi s plačanimi davki, o čemer odrasli pogosto zgolj ugibajo. A ta vprašanja so le tista temeljna, na katera bi morali poznati pravilen odgovor učenci iz najvišjih razredov osnovnih šol, da bi se lahko razredi v živo pomerili najprej doma in nato še na bruseljskem finalu Evropskega denarnega kviza, ki bo 7. maja letos.
Izobraževalni center Združenja bank Slovenije, ki ga vodi Viljenka Markič Simoneti, je tako slovenske osnovne šole že povabil, naj se prijavijo na nacionalni denarni kviz za mlade. Časa za priprave imajo še dober mesec dni. Prijavljeni razredi slovenskih osnovnih šol, lahko tudi več razredov iz iste šole, naj bi se namreč na kvizu pomerili 26. marca točno opoldne. Takrat bodo v živo - za preizkus znanja bodo uporabili tako imenovano Kahoot aplikacijo - spoznali, kdo je najboljši na drugem tovrstnem preizkusu finančnega znanja pri nas. Dva učenca iz najboljšega razreda bosta kot predstavnika razreda skupaj z učiteljem v Bruslju maja preizkusila znanje na finančnem tekmovanju.
Lani se je denarnega kviza udeležilo 42 tisoč učencev v 32 državah. Odigrali so skoraj dvesto tisoč spletnih kvizov, tudi v večini evropskih držav. Tudi osmošolki Hana in Sara iz Osnovne šole Dravlje v Ljubljani sta se na finalu v Bruslju dobro odrezali. Z znanjem o denarju, Evropski uniji, digitalni varnosti in v matematiki sta med tekmovalci iz 25 evropskih držav pristali v zlati sredini, zmagali so Poljaki.
