Prepričani so, da bo lokalna oblast to tudi naredila. "Prebivalci in prebivalke Anhovega nam pogosto govorijo, da se počutijo same v svojih bojih in največ, kar mi lahko naredimo, je, da jim vse organizacije, ki smo se povezale v bitki za referendum, damo svojo podporo in jasno sporočilo, da nas je veliko v tem boju," je na današnji skupni novinarski konferenci pred DZ dejala Nika Kovač.
V Gibanju za pitno vodo so danes poslance ponovno prosili, naj podprejo dopolnilo, s katerim bi v proračunih za leti 2022 in 2023 zagotovili 1,2 milijona evrov za gradnjo neodvisnega vira pitne vode s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek. Minuli teden so zagnali tudi spletno peticijo. Po zadnjih podatkih, objavljenih na spletni strani Inštituta 8. marec, je peticijo do zdaj podpisalo 8923 ljudi.
"Veliko ljudi se je na akcijo odzvalo, v neki obliki so se odzvale tudi vse politične stranke," je povedal Miha Stegel iz Civilne iniciative Danes. Veseli jih, da je amandmaje vložila opozicija in trdno verjamejo, da jih bo podprla tudi koalicija, ki bo s tem omogočila, da se lahko urgentno začne reševati to problematiko.
"Prebivalci Anhovega ne pristajamo na to, da bo Mrzlek za nas sekundarni vir, ampak hočemo, da je glavni," pa je bil jasen prebivalec Anhovega Franc Bevčar. Njegov sokrajan Bogomir Bavdaž je ob tem opozoril, da se na račun domačinov kuje dobiček, ki se ga nato nosi v Italijo in Avstrijo.
Uroš Macerl iz Eko kroga je pojasnil, da imamo ob pojavu problema dve možnosti: da najdemo rešitev ali pa, da najdemo izgovore. Kar se tiče Anhovega in zagotavljanja pitne vode, po njegovih besedah ni več treba iskati rešitve, saj jih s tem dopolnilom imamo. "Naše sporočilo lokalnim oblastem in vsem politikom je, da izgovorov ni in jih ne sprejemamo, da se zagotovi sredstva in da se zagotovi tem ljudem pitno vodo, ker si po vsem tem, kar se desetletja dogaja z njimi, to zaslužijo," je poudaril.
Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra je spomnil na ustavo, ki določa, da ima vsakdo pravico do čiste pitne vode. Kot je dejal, je jasen tudi zakon o vodah: "Kjerkoli se črpa pitna voda za ljudi, je treba razglasiti vodovarstveno območje". Nerazumljivo in nesprejemljivo pa se mu zdi, da se že desetletja tako lokalna kot državna politika distancirata od teh določb.
Na kršenje ustave v primeru Anhovega je opozorila tudi Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije. Absurdno se ji zdi, da politika to ignorira, zato se je pridružila pozivom politikom, da se iz proračuna zagotovi sredstva za zagotovitev pitne vode prebivalcem Anhovega. Brini Sotenšek, prav tako iz društva za preučevanje rib, se zdi nesprejemljivo, da se je Salonitu Anhovo odobrilo podaljšanje vodnega dovoljenja za tehnološko rabo, čeprav se ve, da se hkrati na istem mestu nelegalno odvzema tudi voda za pitno vodo. Takšni odvzemi so sicer problematični tudi z vidika varstva narave.
Prebivalci Anhovega že dovolj trpijo zaradi preteklih sprenevedanj cementrane Anhovo, zdaj pa je na voljo dovolj dokazov in podatkov, da se lahko ustavi novo kršenje človekovih pravic in nove grožnje naravi, pa je prepričana Katarina Žakelj iz društva Cipra Slovenija.
"Ni več vprašanje, ali se problem da rešiti ali ne, je samo vprašanje, ali ga odločevalci hočejo rešiti ali ne," je povedala Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja.
Podporo prebivalcem in prebivalkam Anhovega ter dopolnilu je izrekla tudi Katja Huš iz Greenpeace Slovenija. Kot je pojasnila, ima vsakdo v Sloveniji pravico živeti v zdravem življenjskem okolju.
Za Gajo Brecelj iz Umanotere je nesprejemljivo, da se v 21. stoletju v tako razviti in z vodo bogati državi prebivalcem nekega naselja prepoveduje ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja. "Zdravje in okolje ne smeta biti predmeta političnih igric," je povedala.
"Takšnemu izsiljevanju, ki smo mu priča na vseh ravneh, moramo reči stop. Ljudje tam nujno potrebujejo nov vodovod, zagotovijo jim ga lahko poslanci že ta četrtek in s tem postavijo temelje za nadaljnji boj proti škodljivim interesom," pa je ocenil Jan Štrukelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
Alenka Kreč Bricelj iz društva Smetumet je izrazila prepričanje, da ljudem, ki so glasovali proti škodljivemu zakonu o vodi, ni vseeno, kaj se dogaja v Anhovem. Zavedati se je treba, da je zdravo življenjsko okolje naša pravica in da je dolžnost države, da to zagotovi, je dejala.
