(PORTRET TEDNA) Sir David Attenborough: Obraz in glas sveta, ki izginja. "Celine gorijo. Ledeniki se talijo"

Se mora naša zgodba res tako končati? Zgodba o najpametnejši vrsti, obsojeni na izumrtje zaradi svoje posebne človeške lastnosti, da pri uresničevanju kratkoročnih ciljev ni sposobna videti širše slike? Morda nam bo dejstvo, da tisti, ki jih bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, ne bodo pripadniki nekih prihodnjih, imaginarnih generacij, ampak so to mladi ljudje, ki danes živijo med nami, dalo zagon, ki ga potrebujemo, da na novo spišemo svojo zgodbo in to tragedijo spremenimo v zmago. Ne nazadnje smo najboljši reševalci problemov v obstoju Zemlje. Zdaj razumemo ta problem. Vemo, kako lahko preprečimo, da bi ta vrednost še naprej rasla, in tudi, kaj moramo storiti, da bi se znižala. Iz ozračja moramo odstraniti na milijarde ton ogljika. Osredotočiti se moramo na to, da bomo globalno segrevanje obdržali pri 1,5 stopinje Celzija. Nova industrijska revolucija, katere gonilna sila bo na milijone trajnostnih inovacij, je nujna in se je pravzaprav že začela."

To je del govora, s katerim je sir David Attenborough potrkal na vest državnikov v Glasgowu, na podnebnem vrhu Združenih narodov. Glas Attenborougha ima težo, njegova avtoriteta je globalna, zato lahko le upamo, da so njegove besede vzeli resno.

Legendarni novinar, urednik in voditelj naravoslovnih oddaj na BBC je globalna blagovna znamka, njegove oddaje so zaznamovale generacije in približale naravna čudesa milijonom gledalcev, ki nikdar ne bodo sami šli med gorile v Ugando ali med orjaške želve na Galapagos. Tja se je odpravil uglajen novinar stare šole, oblečen v srajco, in z žametnim, navdušenja polnim glasom predstavljal naravo, ki jo je vredno ohranjati. Naravo, ki pravzaprav izginja pred našimi očmi zaradi globalnega segrevanja pa tudi zaradi nebrzdanega "razvoja"; obsežnega sekanja gozdov, pretiranega ribolova v morjih in oceanih, industrializacije, urbanizacije in industrijske pridelave hrane.

"Imel sem izjemno življenje"

Svet, kot ga je sir Attenborough prikazoval v svojih oddajah, izginja. Veliko naravnih čudes, ki jih je posnel v svoji skoraj 70-letni karieri, ni več. "Imel sem izjemno življenje. Šele sedaj zares cenim, kako izjemno je bilo." S temi besedami začne predstavitev svojega lani objavljenega dokumentarnega filma Življenje na našem planetu, za ameriško mrežo Netflix.

Njegovo življenje je bilo resnično izjemno. Rodil se je 1926., istega leta kot kraljica Elizabeta II. Sta si tudi dobra prijatelja. V viteza ga je povišala kar dvakrat, prvič leta 1985 in drugič leta 2020, za njegove zasluge za televizijo in naravovarstvo. Dobil je tudi rekordno število častnih diplom britanskih univerz, našteli so jih vsaj 32. Za BBC je začel delati leta 1952, dve leti pozneje je zasnoval televizijsko serijo Zoo Quest, za katero so snemali živali v živalskih vrtovih in v naravi. Postala je izjemno priljubljena in je v bistvu utemeljila in razširila izobraževalne vsebine na BBC. Manj je znano, da so mu zaradi uspešnega uredniškega dela ponudili tudi mesto glavnega direktorja BBC, a je delo zavrnil, ker bi ga preveč utesnjevalo. Kot urednik je tudi zaslužen za predvajanje kultne nadrealistične komične serije Leteči cirkus Montyja Pythona, ki jo je BBC predvajal med letoma 1969 in 1974.

​Premagal je Jennifer Aniston

Sira Davida Attenborougha Britanci označujejo za nacionalni zaklad. Vendar ni le njihov, njegov obraz in glas sta živi svet prinesla v vse konce sveta. Njegova slava se meri s slavo največjih zvezdnikov popularne kulture. Dokaz: ko je lani odprl svoj račun na instagramu, je dosegel rekord s časom, v katerem je prišel do milijona sledilcev - v štirih urah in 44 minutah, kar je 32 minut hitreje od prejšnje nosilke rekorda Jennifer Aniston (njegov rekord je nato presegel igralec Rupert Grint, ki je igral Rona Weasleyja v filmih o Harryju Potterju). Attenborough se je instagramu pridružil, da bi opozoril na uničevanje planeta. "Celine gorijo. Ledeniki se talijo. Koralni grebeni umirajo. Seznam se nadaljuje in nadaljuje," je med drugim zapisal Attenborough. Instagram je sicer nato kmalu zapustil, ker ne obvlada sodobne tehnologije, je povedal za radio BBC. "Sem tako star, da se ne morem navaditi na te nove medije. Prepričali so me, naj se pridružim, da bi opozoril na varovanje narave. Za kratek čas sem prispeval na instagramu, ampak zdaj sem odklopljen," je povedal.

​Bil je del generacije optimizma

Za popularizacijo naravoslovnih vsebin in varovanja narave je naredil ogromno, najverjetneje več kot kdorkoli. In še vedno poskuša. V Glasgowu je s svojim nezamenljivim glasom povedal: "Spoštovane vaše ekscelence, delegati, dame in gospodje, ko boste v prihodnjih dveh tednih razpravljali, se pogajali, prepričevali drug drugega in sklepali kompromise, kar boste nedvomno morali, utegnete zlahka pozabiti, da gre pri podnebni krizi na koncu za eno samo vrednost, za koncentracijo ogljika v našem ozračju. Ukrep, od katerega so v veliki meri odvisne globalna temperatura in spremembe prej omenjene vrednosti, je najbolj očiten način, s katerim lahko napišemo svojo lastno zgodbo, saj opredeljuje naš odnos do našega sveta.

Večji del davne preteklosti človeštva je ta vrednost divje nihala med 180 in 300. Enako je bilo z globalnimi temperaturami. To je bil brutalen in nepredvidljiv svet. V času, ko je bilo število naših davnih prednikov še majhno, pred le malo več kot deset tisoč leti, se je ta vrednost nenadoma stabilizirala in z njo tudi podnebje na Zemlji. Znašli smo se v nenavadno prijetnem obdobju, s predvidljivimi letnimi časi in zanesljivim vremenom. Prvič je bil možen nastanek civilizacije in ljudje smo to priložnost takoj izkoristili. Za vse, kar smo dosegli v preteklih deset tisoč letih, se lahko zahvalimo tedanji stabilnosti. Globalna temperatura v tem obdobju ni nihala za več kot plus ali minus eno stopinjo Celzija. Vse do zdaj. Z izgorevanjem fosilnih goriv, uničevanjem narave, pristopom do industrije in gradnjo sproščamo v ozračje ogljik. To počnemo neverjetno hitro in v nezaslišanem obsegu.

Že zdaj smo v težavah. Stabilnost, od katere smo vsi odvisni, se krha. To je zgodba o neenakosti in tudi o nestabilnosti. Tisti, ki so najmanj prispevali k nastanku tega problema, so zdaj najhuje prizadeti. Toda na koncu bomo vsi čutili posledice in nekaterih že zdaj ne moremo več preprečiti."

To so besede človeka, ki je videl več naravnih čudes in bogastev kot kdorkoli. Imel je velikanski privilegij, da je lahko ustvarjal na vseh koncih sveta, bil je del generacije optimizma. Če ga politiki ne bodo upoštevali, bo perspektiva sedanjih in prihodnjih generacij povsem drugačna. Divjo naravo bodo lahko občudovali le še na čudovitih posnetkih njegovih dokumentarnih filmov in serij, medtem ko bo svet postal uničena vroča puščava.