Potem ko na ministrstvu za izobraževanje v minulih dveh tednih niso našli časa za pogovor o nujnem odprtju srednjih šol po modelu C in dodatni prilagoditvi mature s predstavniki civilne iniciative Zahtevamo šolo, so ti danes po vsej državi organizirali protestni odklop od pouka na daljavo. Natančnejše podatke, koliko od približno 70.000 dijakov se je protesta udeležilo, bodo v iniciativi, tako Lars Podkrajšek, član iniciativnega odbora in dijak Gimnazije Bežigrad v Ljubljani, predstavili danes. Po odzivih sodeč so bili tudi dijaki pri tem vprašanju razdeljeni, kar potrjujejo organizatorji spletnega bojkota, ki so se od današnjih popoldanskih protestov distancirali.
"Dijaki smo zelo polarizirani in razdvojeni, a po naših podatkih veliko dijakov podpira bojkot," je povedal Matic Gosak, predsednik dijaške skupnosti II. gimnazije Maribor. "Za svojo šolo, II. gimnazijo, lahko povem, da ogromno dijakov ni pri pouku," pravi. Mariborska II. gimnazija, Srednja šola za gostinstvo in turizem in Srednja ekonomska šola in gimnazija so mariborske srednje šole, ki so tudi uradno podprle protest. Na Prvi gimnaziji Maribor se protestu niso pridružili. "Podpiramo idejo in dejstvo, da se dijaki moramo vrniti v šole, vendar ne podpiramo načina, na katerega je izpeljan ta protest, saj menimo, da v tem času to še dodano slabša razmere v izobraževanju," je pojasnila Kiara Haas, predsednica Dijaške skupnosti Maribor in dijakinja Prve gimnazije. "Prva gimnazija Maribor se s tem protestom ne strinja še zato, ker ima tudi politično ozadje. Ker pa se zavedamo, da imajo dijaki pravico tudi tako izraziti svoje nestrinjanje, smo skupaj z ravnateljem sprejeli kompromis, da danes ni ur preko zooma, pač pa se pouk izvaja preko spletnih učilnic. Vendar velika večina prvogimnazijcev tega odklopa od zooma ne podpira," je dodatno pojasnil predsednik dijaške skupnosti Prve gimnazije Maribor Blaž Šabeder.
"Sploh še nismo izčrpali vseh možnosti"
V Mariboru so spletni bojkot pouka na daljavo podprli tudi predstavniki staršev mariborskih in okoliških osnovnih šol in za deset minut prekinili šolanje na daljavo. "Zdi se nam spodbudno, da so se srednješolci svoje problematike lotili aktivno, zato smo se odločili, da jih podpremo. Ne gre za to, da protestiramo, ampak podpiramo idejo, naj se razišče, kaj vse je v dani situaciji še mogoče spremeniti. Prepričani smo, da sploh še nismo izčrpali vseh možnosti. Lahko bi izkoristili druge možnosti, denimo modela B in C, o katerima se sploh ni govorilo," je povedal Alen Bastič, predsednik aktiva svetov staršev mariborskih osnovnih šol.
Maribor: Ali me je strah ali bi me bilo sram
Približno sto ljudi se je danes popoldne zbralo na Trgu svobode v Mariboru. Dijaki, starši in profesorji. Preko megafona je bilo glasno posredovano sporočilo "Zahtevamo šolo", nakar so udeleženci glasno odgovorili: "Vrnimo si prihodnost". Sicer pa so s transparenti sporočali "Manj zooma več razuma", "Dovolj nam je", "Zahtevamo šolo". Mirno so na razdalji stali okoli Tihčevega spomenika NOB na trgu. Policisti so k nekaj protestnikom pristopili in jih popisali. Izpostavljati se protestniki niso upali. Profesorica pa je povedala: "Strah me je, ker sem tukaj, ker vidim, kaj se zgodi z ljudmi, ki so preglasni. Vendar sem imela izbiro, da me je strah ali da bi me bilo sram, ker nisem prišla."
Tudi Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, na kateri je danes pouk na daljavo bojkotiralo 25 razredov od skupno 32, protest mladih vidi kot priložnost, da se končno z njimi začne dialog o težavah, ki jih imajo. "Podpiram tovrstno povezovanje mladih, čeprav se jim zaradi mladosti in neizkušenosti na tej poti zgodijo tudi nerodnosti. A to je edini način, da lahko opozorijo nase, in to je zdaj tudi priložnost, da se začneta z njimi komunikacija, dialog," pravi Deleja, ki je, tako kot drugi ravnatelji srednjih šol, vsem dijakom, ki se niso udeležili protesta, organiziral nemoten pouk na daljavo.
Ne morejo nadomestiti praktičnega dela v delavnicah
Na ljubljanski poljanski gimnaziji se vodstvo do bojkota ni opredelilo, nikogar pa pri tem ni oviralo. "Natančnih podatkov, koliko dijakov ni bilo prisotnih pri pouku, nimam. Po pogovorih z učitelji jih je bilo odsotnih kar nekaj," je povedal ravnatelj te gimnazije Bojan Bogatec Končan. Da ne bodo sodelovali pri pouku na daljavo, se je odločila tudi kakšna četrtina dijakov Šolskega centra Ptuj, kjer so dijaki že v nedavnem javnem pismu opozorili na težave pri praktičnem delu izobraževanja, ki na daljavo zagotovo ne more nadomestiti resničnega praktičnega dela v delavnicah in ob neposredni pomoči profesorjev in mentorjev. Še množičneje pa so se odklopili na Koroškem, kjer je na Gimnaziji Ravne bojkot podprla večina dijakov, v Slovenj Gradcu pa je pri pouku na daljavo sodeloval le en razred.
Ljubljana: "Ni prav, da se obnašajo, kot da nas ni"
Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je na protestu v podporo odprtju šol zbralo le ducat protestnikov. Med njimi tudi Lana in Val, dijaka 4. letnika ene od ljubljanskih gimnazij. "Jezni smo, obenem pa se počutimo povsem nemočne, saj je jasno, da šola v tej državi ni prioriteta in da samo čakamo, kaj se bo zgodilo. Prišla sva, da tudi s tem pokaževa, da se tako z nami ne sme delati," sta povedala, razočarana tudi nad slabo udeležbo na protestu. "Bolj kot nad starejšimi sva razočarana nad sovrstniki, da so tako pasivni," je dejal Val, ki se je tudi dopoldne odklopil s pouka na daljavo, medtem ko je Lana sodelovala pri pouku, saj ni čutila podpore sošolcev za bojkot. Dijakinji Srednje oblikovne šole, ki sta želeli ostati anonimni, prav tako popoldne nista sodelovali pri bojkotu pouka na daljavo. "Vodstvo šole nam je sporočilo, da bomo dobili neopravičene ure, če nas ne bo pri pouku," je povedala ena od njih. Druga pa je dodala, da sta se protesta udeležili zaradi odnosa oblasti do mladih: "Ni prav, da se obnašajo, kot da nas ni. Želimo si samo nazaj v šolo!"
Dijaki pouka v šoli niso bili deležni že štiri mesece, trenutni epidemiološki kazalci pa kažejo, da bi se, če bo vlada spoštovala svoj načrt sproščanja, v šole lahko poleg druge in tretje triade osnovnošolcev po modelu C vrnili tudi dijaki četrtih letnikov. O možnostih odpiranja srednjih šol se je danes s predstavniki ravnateljev pogovarjala tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec, končna odločitev o nadaljnjem odpiranju šol pa je, kot že doslej, v rokah vlade.
Jutri protest nogometnih trenerjev
Združenje nogometnih trenerjev Maribor na pobudo nekaterih društev nogometnih trenerjev in s podporo Zveze nogometnih trenerjev Slovenije napoveduje vseslovenski protest. Zveza nogometnih trenerjev Maribor izpostavlja problematiko trenerjev, ki jih je v Sloveniji preko 1300 in jim je bila odvzeta pravica za opravljanje svojega dela. Tako se je večina trenerjev znašla v precejšnjih finančnih težavah, saj nimajo zagotovljenih honorarjev za šest ali sedem mesecev. Protest bo potekal jutri na klubskih nogometnih igriščih. Nogometni trenerji namreč želijo dokazati, da so pripravljeni na začetek treningov v varnem okolju, a jim manjkajo samo še nogometaši. Za protest so se odločili, saj je že več kot pol leta vsem amaterskim odraslim igralcem in mladim nogometašem onemogočena vadba, zato obstaja velika bojazen, da se veliko otrok ne bo vrnilo na igrišče, so sporočili. (dr)
