Vodja poslancev SDS Danijel Krivec meni, da padec novele zakona o vodah na referendumu ne bo vplival na delo vlade. Po njegovi oceni je v veliki meri šlo za izraz nezadovoljstva ljudi, izpostavil je epidemijo. Gre pa za signal ministru Andreju Vizjaku, da poišče primerno rešitev, nov predlog morda drugače skomunicira in ga vloži v DZ, meni Krivec.
Predsednik DZ Igor Zorčič (NeP) medtem ocenjuje, da rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so volivci odločno zavrnili novelo zakona o vodah, kaže nezaupnico delu vlade. Po Zorčičevem mnenju rezultat nakazuje, da bi moral kdo sprejeti politično odgovornost. Kdo, pa morajo presoditi tisti, ki so pogoreli na referendumu, je dejal.
Mladi za podnebno pravičnost Vizjaka pozvali k odstopu
Da bi referendumski izid moral imeti politične posledice, so prepričani tudi v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, kjer okoljskega ministra Vizjaka pozivajo k odstopu.
"Na nedeljskem referendumu nas je več kot 670.000 glasovalo proti. Zavrnili smo škodljive predloge novele zakona o vodah in s tem vladajočim dali jasno vedeti, da pri spremembah tako pomembne zakonodaje zahtevamo javno in strokovno razpravo, z aktivno vključenimi okoljevarstvenimi in civilnodružbenimi organizacijami ter neodvisnimi strokovnjaki. Hkrati smo ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku izrekli javno nezaupnico in ga zato tudi pozivamo k odstopu," so člani gibanja povedali pred stavbo ministrstva za okolje in prostor.
"Sporočilo izida referenduma je jasno - Vizjak ni minister za okolje. Dejstvo, da vseskozi podpira okolju škodljive zakone, daje prednost kapitalu in ne naravi ali ljudem, vedno nasprotuje mnenju stroke in okoljevarstvenih organizacij, in da njegove politike ne podpira velika večina Slovenk in Slovencev, je več kot očiten razlog, da mora odstopiti. Minister je večkrat pokazal skrajno neprimeren odnos do slovenskega volilnega telesa; volivce je označil za čustvene, nesposobne samostojnega in racionalnega razmišljanja ter presoje, nepismene, ki si zakona niso prebrali, če pa so ga, pa ga niso bili sposobni razumeti. Nedopustno se nam zdi, da na tako vplivnem položaju ostane nekdo, ki s toliko zaničevanja in pokroviteljstva razmišlja o ljudeh in medtem sprejema odločitve, ki vplivajo na prihodnost vseh, sploh pa nas, mladih. Če kdo, je minister tekom procesa oblikovanja zakona pokazal skromno razumevanje ekološkega pomena vodnih teles in hidrološke dinamike ter ves čas širil neresnice in zavajal javnost. Od samega začetka je deloval povsem v nasprotju z mnenji stroke, tekom referendumske kampanje ni uspel poiskati niti enega neodvisnega strokovnjaka, ki bi zagovarjal spremembe zakonodaje. To pa je v nasprotju z demokratičnimi procesi odločanja in zato se nam bi zdelo nedopustno, da bi tolerirali ministrov obstoj na trenutni poziciji. Gospod Andrej Vizjak preprosto ne more več voditi ministrstva za okolje in prostor - zato Mladi za podnebno pravičnost nemudoma zahtevamo njegov odstop."
Bo iz gibanja nastala stranka?
Jakob Sever Klasinc, dijak I. gimnazije Maribor in eden članov mzpp, je te dni povedal: "Mladi smo močno nasprotovali noveli zakona o vodah in se dobro zavedali pomena referenduma. Nismo bili zgolj pasivni izkoriščevalci volilne pravice, nekateri med nami je namreč sploh nismo imeli. Novela zakona bi pomenila poseg v prihodnost, ki bi omogočil povzročanje dolgotrajne škode okolju, posledično tudi javnemu zdravju in splošnemu blagostanju. Vprašanje, o katerem se je na referendumu odločalo, nam je bilo tematsko blizu in intuitivno razumljivo - bolj kot so nam razumljive volitve politikov, ki so medsebojno skoraj neločljivi. Težko je stati na obrobju, pasivno in apatično opazovati dogajanje, ko je nekaj tako očitno narobe. Uradniki se morajo tega zavedati, vedeti morajo, da tokratna aktivacija ni izjema, da niso sami, neopaženi ter neustavljivi. Referendum o vodah ustvarja precedens z očitnim sporočilom: če vlada namerava vztrajati pri sprejemanju zakonov, ki uničujejo naravo in služijo zgolj kapitalu, lahko od nas pričakuje odločno nasprotovanje. Vladni akciji sledi močnejša nasprotna reakcija."
Predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa se je na Facebooku odzvala na številna vprašanja o tem, ali bo iz gibanja nastala stranka. "Stranke v sistemu parlamentarne demokracije vedno nastajajo in kandidirajo na volitvah. Sama verjamem v gibanje, ki bo vedno na braniku skupnega javnega dobrega, prizadevanj za človeka vredno življenje in proti vsakem izključevanju. Tudi proti vsaki neoliberalni politiki, ki je ne zanimajo ljudje, temveč samo denar. Zato odgovarjam, da gibanje združenih v prizadevanju za pitno vodo ne bo ustanavljalo stranke."
