Luka Mlakar
Referendum o zakonu o vodah je presenetil z visoko udeležbo za referendume, ki je bila 46-odstotna. Gre za drugo najvišjo udeležbo na zakonodajnih referendumih v zgodovini države, najvišja oziroma skoraj 58-odstotna je bila na referendumu o zavarovalnicah leta 2007, ki je sicer potekal hkrati z drugim krogom predsedniških volitev. Še višja oziroma 60-odstotna je bila udeležba na posvetovalnih referendumih o vstopu v EU in Nato leta 2003.
Zakon o vodah je na referendumu padel skoraj s plebiscitarno večino oziroma skoraj 87 odstotki glasov proti. Z višjo odstotkom glasov proti, ta je znašal skoraj 95 odstotkov, a ob nekoliko manjši volilni udeležbi je leta 2004 padel samo zakon o izbrisanih. "V normalnih državah in razmerah bi ta vlada odstopila že danes, ker se to najverjetneje ne bo zgodilo, se bo morala opozicija zelo potruditi, da ji uspe konstruktivna nezaupnica, kakor je uspela volivcem na voliščih," je za Večer v nedeljo ocenil politični analitik in raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko.
Zorčič: Rezultat referenduma nezaupnica vladi
Predsednik DZ Igor Zorčič (NeP) ocenjuje, da rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so volivci odločno zavrnili novelo zakona o vodah, kaže nezaupnico delu vlade. Po Zorčičevem mnenju rezultat nakazuje, da bi moral kdo sprejeti politično odgovornost. Kdo, pa morajo presoditi tisti, ki so pogoreli na referendumu, je dejal. "Referendum je bil nekaj posebnega, volivci so se imeli prvič po dolgem času in po epidemiji možnost izreči o delu oblasti. Menim, da je bilo sporočilo zelo jasno," pravi ejal Zorčič. Rezultat namreč po njegovem mnenju kaže na to, da volivci niso zadovoljni ne s konkretnim zakonom ne z drugim delom vlade, "ki je velikokrat prežeto z aroganco, ki veje predvsem iz komunikacije, najbolj na Twitterju".
Glede nadaljnjih korakov opozicije je dejal, da bodo gotovo sledili določeni sestanki. Tak rezultat namreč po njegovem mnenju kaže na to, da bi moral kdo sprejeti politično odgovornost. Verjetno minister, je dejal Zorčič, a obenem pristavil, da je bil rezultat odgovor na to, kaj si volivci mislijo predvsem o delu vlade. Težko pa oceni, kot je dejal, ali bi bila zdaj večja možnost za uspeh konstruktivne nezaupnice. Po njegovem mnenju sam rezultat referenduma tega še ne pomeni. Prav tako zatrjuje, da rezultat referenduma ne bo vplival na njegovo odločitev, kateri stranki se bo pridružil in kdaj. (STA)
Jurša: Dober kandidat za mandatarja lahko dobi tudi našo podporo
Predsednica SD Tanja Fajon je včeraj ocenila, da bi morali v opoziciji resno razmisliti tudi o novem poskusu konstruktivne nezaupnice zoper vlado Janeza Janše. Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, ki so se povezale v koalicijo KUL, so s kandidatom za mandatarja Karlom Erjavcem Janševo vlado poskusile zamenjati februarja, a so bili pri tem neuspešni. V levi opoziciji so nato poskusili še z ustavno obtožbo zoper premierja Janšo, vendar tudi ta ni dobila zadostne podpore. Ko gre za idejo o novem poskusu konstruktivne nezaupnice, so v SD po besedah Fajonove pri tem pripravljeni tudi prevzeti pobudo. Ali bi po referendumu lahko zbrali potrebno večino za zamenjavo vlade, je v tem trenutku odvisno predvsem od poslancev DeSUS.
"Jaz vam povem iskreno. V kolikor je dober kandidat (za mandatarja, op. a.), potem lahko dobi tudi podporo poslancev DeSUS. Če pa ni dobrega kandidata, potem pa boljše, da takemu kandidatu ne dajemo podpore. Potem je v neki fazi boljše, da se gre na predčasne parlamentarne volitve," je na vprašanje, ali bi v DeSUS prispevali svoje glasove za nov poskus konstruktivne nezaupnice vladi, odgovoril vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Ta je ocenil, da ljudje na referendumu v vsakem primeru niso glasovali le o zakonu o vodah, ampak je bilo "to sporočilo dano tudi naši vladi in mogoče tudi državnemu zboru". Na vprašanje, ali verjame, da se v državnem zboru lahko oblikuje neka nova večina, pa odgovarja, da to težko komentira.
"Nekateri so pričakovali, da bo že takrat, ko se je konstruktivna nezaupnica postavila prvič, to mogoče tudi uspelo. Ampak kot smo videli takrat, ta zadeva ni uspela, ker takrat ni bilo zadostne večine. Vse je odvisno od kandidata in usmeritev, ki si jih predstavlja za preostanek mandata, vendar pa mislim, da se to ne bo zgodilo, prej bi lahko prišlo do predčasnih volitev kot do oblikovanja nove vlade," pojasnjuje Jurša. Ko gre za delovanje poslancev DeSUS v državnem zboru, pa Jurša pravi, da bodo še naprej zagotovo podpirali zakone, ki so v korist starejše generacije in so del njihovega programa: "To bomo podpirali, ni pa rečeno, da bomo vse ostale stvari podpirali, tudi do zdaj nismo vseh, ampak več smo jih, kot jih nismo."
Krivec o Vizjaku: "Vedno se iz napak marsikaj naučimo"
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je za STA ocenil, da padec novele zakona o vodah na referendumu ne bo vplival na delo vlade. Po njegovi oceni je v veliki meri šlo za izraz nezadovoljstva ljudi, izpostavil je tudi epidemijo covida-19. Kako bo minister Vizjak nadaljeval delo po takšnem rezultatu, je potrebno po besedah Krivca vprašati ministra, a "vedno se iz napak marsikaj naučimo". Predsednik vlade Janez Janša naj neuradno sicer ne bi razmišljal o Vizjakovi zamenjavi. Na vprašanje, kaj je bila po njegovem mnenju največja napaka v tej zgodbi, je Krivec odgovoril, da ne vidi nobene napake, ampak predvsem to, da proti splošni ljudski volji ne gre. Po njegovem mnenju ni šlo za politični konflikt, ampak za zakon, ki so ga ljudje ponotranjili kot slabega, ne da bi se sploh pogovarjali o argumentih. Poudaril je, da ta zakon ni bil v koalicijski pogodbi in da za koalicijo zato ne predstavlja težave.
Jelinčič: To bi bila klofuta lastni domovini
Prvak SNS Zmago Jelinčič medtem pravi, da so v stranki pričakovali takšen izid referenduma: "Eden od razlogov za to je tudi, da so bili minister Vizjak in njegovi piarovci nedorasli nalogi ter da niso znali pojasniti glavnih rešitev tega zakona, predvsem pa niso znali odgovarjati na insinuacije nasprotne strani. Slabo vodena propaganda je pripeljala do tega, na drugi strani pa je stran, ki je bila proti zakonu, to izredno dobro piarovsko izpeljala, seveda v glavnem na osnovi zlaganih dejstev, ponarejenih rezultatov, laži in podobnega." Ob tem dodaja, da so ljudje z izidom referenduma vladi sporočili zlasti, "da se jih da z dobro vodeno propagando potegniti za nos", na vprašanje, kaj so s tem sporočili poslancem, pa odgovarja, "da izgleda, da naši ljudje niso zreli za demokracijo in da bi najraje šli nazaj na Jugoslavijo, kjer takšni protesti ali kaj podobnega niso bili mogoči".
Kot poudarja Jelinčič, je bila njegova drža in drža SNS vedno v korist Slovenije: "Jaz nisem za rušenje države kot nekateri, to sem dokazal že takrat, ko smo podprli vlado Marjana Šarca, pa se je Šarec ustrašil in odstopil. Zdaj, ko je Janša na oblasti, bomo podpirali Janševo vlado, samo zaradi tega, da Slovenija deluje naprej. Sramota je, da nekateri rušijo sedanjo vlado v času predsedovanja EU in da je tukaj nevemkakšen kažin." Na vprašanje, ali to pomeni, da v levi opoziciji ne morejo računati na glasove poslancev SNS ob morebitnem novem poskusu konstruktivne nezaupnice, pa Jelinčič odgovarja, da bi bila ta v času slovenskega predsedovanja Svetu EU "klofuta lastni domovini": "Kaj pa bi ta sploh prinesla? Vse te stranke so med seboj tako neskončno skregane, da ne bi mogle narediti popolnoma nič. To je iluzija in mislim, da to pač ne pije vode."
Kranjc s podporo DeSUS, SNS in manjšinskih poslancev
Poslanci bodo v državnem zboru v torek odločali tudi o imenovanju Janeza Kranjca za novega ustavnega sodnika. Za izvolitev Kranjca, ki naj bi užival podporo vladne koalicije SDS, SMC in NSi, ki ima skupaj 38 glasov, je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 glasov. Prej omenjenga kandidata za ustavnega sodnika podpirajo tudi poslanci DeSUS, SNS in manjšinska poslanca. "Glede tega smo se že pri predsedniku republike Borutu Pahorju dogovorili, da se bomo uskladili z večino. Če bo Kranjc edini kandidat in bo večina glasovala zanj, ga bomo tudi podprli," pravi Žiža. Jelinčič ocenjuje, da je Kranjc zelo inteligenten človek, ki razmišlja neodvisno in v skladu s pozitivnim pravom: "To je pravi človek za to pozicijo za razliko od kakšnih drugih ustavnih sodnikov." Jurša pa pravi, da so se v poslanski skupini DeSUS pred njegovim sestankom s Pahorjem dogovorili, da bodo tokrat zaupali Pahorju in podprli tistega kandidata, ki ga bo predlagal: "Predsednik se je odločil, da bo dal v proceduro v državni zbor predlog za imenovanje gospoda Kranjca, in mi bomo to obljubo držali."
Žiža: Gre za dodatno opozorilo vladi na vse, kar se dogaja
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža na drugi strani meni, da gre pri nedeljskem referendumu tudi za dodatno opozorilo vladi "na vse, kar se dogaja". "46 odstotkov ljudi je prišlo na volišča, 54 odstotkov jih ni prišlo, lahko so bili za zakon, to ne veste nikoli, kaj se skriva za tem, ampak slab signal, ki prihaja s strani državljanov, mora vlada seveda vzeti za resnega in se potem osredotočiti na delo v prihodnosti. Ne moremo reči, da mora vlada odstopiti, ker je zakon padel na referendumu, bolj gre za opozorilo," meni Žiža.
Na vprašanje, kako bosta v duhu referendumskega izida v parlamentu delovala s poslancem madžarske manjšine Ferencom Horvathom, Žiža odgovarja, da so poslanci narodnih skupnosti do zdaj vedno sodelovali z vlado in da so vedno, ko je bilo to potrebno, kritični do vlade: "Pri glasovanju o zakonu o vodah v državnem zboru sem se vzdržal, ker sem imel nekaj dvomov, nisem bil pa absolutno proti. Mogoče je bilo v zakonu nekaj zagotovo za izboljšati, ni bilo pa sploh govora o pitni vodi, temveč o gradnji in pozidavi na obalnih območjih, ki pa imajo lahko dolgoročno posledice na pitno vodo. Ampak mi bomo z našo držo šli naprej, tako kot zadnjih 30 let, vedno smo se tako obnašali in vedno smo bili kritični, bomo tudi naprej, če bo potrebno."
Demografskemu skladu se obeta podpora. Volivci jeseni na nov referendum?
Poleg kandidata za ustavnega sodnika se v državnem zboru podpora obeta tudi zakonu o demografskem skladu, ki bo na mizi poslancev predvidoma v sredo in četrtek. Poleg koalicijskih SDS, NSi in SMC zakon očitno podpirajo tudi poslanci DeSUS, SNS in manjšinska poslanca. "Če hočejo upokojenci urediti svoje zadeve in vendarle dobiti demografski sklad, ki se jim obljublja že 20 let, pa prejšnje leve vlade niso naredile nič, je jasno, da bomo ta zakon podprli, saj je to v prid vseh upokojencev," pravi Jelinčič. Zakon po besedah Žiže podpirata tudi poslanca narodnih skupnosti, Jurša pa dodaja, da si v DeSUS že več let prizadevajo, da bi prišlo do vzpostavitve omenjenega sklada: "Imeli smo spisan svoj zakon, ogromno smo vložili v pripravo tega zakona, ampak moram povedati, da v levosredinski koaliciji pod vodstvom Mira Cerarja tega predloga na koncu sploh nismo obravnavali, ker je doživel preveliko nasprotovanj znotraj takratne koalicije. Do demografskega sklada takrat nismo prišli, zdaj pa je pač neka druga vsebina predlagana s strani aktualne koalicije. Tudi mi smo v tej zadevi delno sodelovali, tako da ta zadeva ni tekla samo mimo nas." Če bo zakon na koncu potrjen, naj bi v levi opoziciji in sindikatih nemudoma začeli z aktivnostmi za razpis referenduma na to temo, pravijo naši viri blizu opozicijskih strank.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
