Čeravno se navezanost na domovino utegne zdeti zadosten razlog za to, da človek svoje korenine pretoči v poklic, je povod za odskok kariere Kim Camara veliko bolj banalen, a hkrati neizprosno kompleksen. "Ko prideš na drugi konec sveta, navadno pričakuješ, da se bo zapletlo pri vključevanju v družbo, pri socialni integraciji. A verjeli ali ne – za Afričana se v slovenskem prostoru zaplete že pri izpolnitvi neznatnih potreb, kot je recimo skrb za lase, frizuro. Ko smo s starši prišli v Slovenijo, ni noben frizer znal ukrotiti mojih afriških las, ki so popolnoma drugačne strukture od las belcev," nam Kim Camara razloži ob obisku salona, v isti sapi pa pristavi, da je morala težavo pač rešiti na lastno pest.
{embed_youtube}https://youtu.be/0sCWcuNvs2w{/embed_youtube}
Slovenija kot mala Amerika, a brez univerzalnega frizerja
O frizerskem poklicu je Kim sicer sanjarila že v dekliških letih, a jo je dejstvo, da se v državi, ki so ji jo starši opisovali kot "dobro priložnost", ni mogla ostriči, do kraja podžgalo. "Najprej sem končala srednjo frizersko šolo v Ljubljani, salon pa sem odprla ob prvi priliki," nam pove. V Sloveniji se nikoli ni počutila slabo, nezaželeno. A dopuščanja ne gre enačiti z enakopravnostjo in enakimi možnostmi. Zavedala se je, da se mora položaj temnopoltih Slovencev in priseljencev, ki jih primanjkljaj tako osnovnih storitev, kot je recimo frizer, vseskozi opominja na to, da izvirajo od drugod, korenito spremeniti.
Na njenem stolu večinoma sedijo prav Slovenci in Slovenke
A da ne bo pomote – v salonu, kjer je ob Kim zaposlen še Djonas Abdillah iz Komorski otokov (v Slovenijo ga je pred leti pripeljala ljubezen, s Kim pa sta se spoznala popolnoma naključno), nikakor ne strižejo in urejajo samo posameznikov z afrofrizurami. "Največ strank je belcev, ki želijo, da jim zapletem kitke, ki so tudi tradicionalna afriška frizura, tako da mi je njihovo pletenje praktično v krvi," pojasnjuje Kim, ob tem pa dodaja, da ji gre sodobna modna scena, na kateri so "afriške kitke" zadnja leta v trendu, zelo na roko. Ženske se jih sicer najraje poslužijo v poletnih mesecih, zelo pogosto pa si jih dajo splesti tudi športniki, ki jim v oči lezejo lasje.
Otroci so vedno znali sprejemati, danes še bolj kot nekoč
Ker se je Kim v Slovenijo priselila v otroštvu, je na lastni koži izkusila, kako zahtevna je lahko za temnopoltega posameznika vključitev v družbo, ki je sestavljena iz pretežno belopoltih prebivalcev. "Na začetku ni bilo lahko. Problem je bil predvsem v šoli, bila sem edina temnopolta v razredu, zato so me na začetku gledali malo bolj postrani. Ampak otroci se hitro navajajo na drugačno, hitro so me sprejeli," še pove in pojasni, da se ji kljub vsesplošnemu porastu ksenofobije zdi, da je v Sloveniji dobro sprejeta. Tudi v njenem domačem okraju, Šiški, kjer je narodnostna sestava prebivalstva še posebej pestra, se počuti dobrodošlo. "Ja, pri nas v Šiški je zelo narodno razgibano, veliko je tujcev. Vedno se malo zbojim za otroke priseljencev, ker vem, da jim je težko, tudi meni je bilo na začetku. Ampak res verjamem, da gredo stvari na bolje, sicer pa se meni že v začetku razmere niso zdele slabe ..."
In kaj še bo?
Kim se za prihodnost svojega salona, kljub temu, da stopa po konkurenčno nabitem terenu, ne boji. "Poznam zgodbe salonov, ki so jih morali zaradi upada prometa zapreti po par mesecih. A mi se tega ne bojimo. Glede na to, da res delamo nekaj specifičnega, mislim, da vsaj za zdaj ni razloga za strah," še pravi.
