Timotej Milanov
Več tisoč kmetov je zaradi nevzdržnih razmer v panogi protestiralo v središču Ljubljane. V prvi vrsti opozarjajo na vedno več okoljskih omejitev, ki po njihovem mnenju otežujejo kmetovanje in nadaljnji razvoj kmetij. "Okoljske omejitve, davčna bremena, nerazumna zakonodaja, ki so jo napisali posamezni skrajni okoljevarstveniki, daleč stran od kmetij," je Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki je organiziral protest, pred zbranimi na Trgu republike našteval glavne razloge za protest. "Ko kmet protestira, država že krvavi." Kot smo že poročali, kmetje zahtevajo, da okoljske zahteve ne bi presegale realnih zmožnosti kmetovanja v Sloveniji, med drugim zahtevajo ponovno preučitev in zmanjšanje območij Nature 2000. Nasprotujejo obdavčitvi neposrednih plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki in zahtevajo uskladitev vseh plačil z inflacijo. Prav tako želijo, da bi iz napovedanega nepremičninskega davka bila izvzeta kmetijska in gozdna zemljišča ter kmetijski objekti.
Ohromljen promet
Policija je v času protestnega shoda opozorila,da je bil v Ljubljani močno zgoščen promet in da so nastajali daljši zastoji. Odsvetvali so potovanje v center mesta.
Z vladnimi predlogi niso bili zadovoljni
Prvi protest so kmetje izvedli že 24. marca v več slovenskih mestih. Po srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko v začetku aprila so nato protestne aktivnosti zamrznili, da bi skupaj z vlado našli možne rešitve za njihove težave. A so že čez dva tedna od pogajanj odstopili. Poleg tega, da niso bili zadovoljni s predlogi, ki so jih prejeli od vlade, so se za takšno potezo odločili zaradi predloga novele zakona o zaščiti živali, ki so jo v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci. Ta med drugim predvideva uvedbo tako imenovanih pooblaščenih svetovalcev, ki bi na kmetijah lahko zbirali podatke glede morebitnega mučenja živali. Delo pa bi lahko opravljali člani nevladnih organizacij po opravljenem tečaju.
Odgovore, ki so jih v času pogajanj prejeli od vlade, Medved označuje za nesprejemljive. "Učinek bo dosežen le s konkretnimi rešitvami, nikakor pa s pojasnili o ustreznosti obstoječega stanja." Medved je ob tem vnovič poudaril, da za protesti ne stoji nobena politična stranka: "Kajti vsaka politika je imela priložnost in možnost urediti stvari, vendar jih ni. Zato smo zdaj tukaj." Preden bodo nadaljevali s pogajanji z vlado, kmetje zahtevajo takojšen umik uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 in novele zakona o zaščiti živali. Po umiku zakona in uredbe pa od vlade zahtevajo, da jim v 14 dneh pošlje smiselne predloge za njihove ostale zahteve. V nasprotnem primeru bodo po besedah Medveda nadaljevali s protestnimi aktivnostmi.
Šinkova: Dogovor s kmeti je mogoč
Na protest se je ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu odzvala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki meni, da je dogovor s kmeti še mogoč. Po poročanju STA je med drugim povedala, da območij Nature 2000 trenutno ne morejo zmanjšati, predlagajo pa, da bi se lahko režim na teh območjih letos izvajal prostovoljno. Glede uvedbe pooblaščenih svetovalcev pa je Šinkova povedala, da ni predvideno, da bi ti hodili po dvoriščih ali hlevih kmetov. Na protest so se odzvali tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer poudarjajo, da pri vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 gre za zgolj 0,7 odstotka kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj Nature 2000. Zato predlagajo individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene.
Florjančič: Politika pozabila, da je cilj kmetijstva pridelava hrane
Prehranska varnost mora biti prioriteta in ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam, se glasi še ena od zahtev kmetov. "Slovenska kmetijska in okoljska politika sta pozabili, da je prvi cilj kmetijstva, tudi trajnostnega, hrana," pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki opozarja, da ima Slovenija v povprečju samo osem arov ornih površin na prebivalca, medtem ko so na evropski ravni v povprečju te površine trikrat večje. "Pravica kupca je, da resnično ve, kakšno hrano kupuje, od kod izvira in kdo jo je pridelal. Pravica kmeta pa je, da je za svoje delo pošteno plačan. Kmetija je stroškovno najdražje delovno mesto v verigi preskrbe s hrano, pa vendar imamo že desetletja najnižje odkupne cene. Potrošniki pa imate na trgovskih policah drago hrano. Že en priklopnik uvožene hrane dvomljivega porekla in kakovosti kmetov prihodek pahne pod raven lastnih cen." Po mnenju Florjančiča je zato dolžnost države, da takoj zagotovi izvajanje zakonodaje, ki bo omogočila sledljivost porekla mesa, zelenjave, mleka in ostalih pridelkov. Zato kmetje zahtevajo tudi uvedbo masnih bilanc z oktobrom letos. "Slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn, slovenskemu kmetu jemljejo delovno mesto, njegovi družini pa prihodnost. Slovenski naravi jemljejo skrbnika, slovenskim državljanom pa našo domačo hrano."
Tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič meni, da mora biti pridelava varne hrane nacionalni interes: "Slovensko kmetijstvo je s svojimi majhnimi kmetijami najbolj okolju prijazno kmetijstvo v EU … Nadzirajo nas iz zemlje, zraka in preko satelitov. Zdaj bi nas naj še na hitro priučeni ljubitelji živali."
Kmetje zahtevajo tudi zavrnitev evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki sicer še ni v veljavi, na območju celotne države. Uredba, ki predvideva popolno prepoved uporabe pesticidov na občutljivih območjih, med katere spadajo tudi območja Nature 2000, bi namreč v Sloveniji zajela več kot 40 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Podpredsednik SKS Boris Orešek opozarja, da bi uvedba uredbe po najbolj črnem scenariju pomenila do polovice manj pridelane hrane in krme za živali. "Ne pozabimo, da smo na naši zemlji sposobni zagotoviti dovolj hrane za vse prebivalstvo šele z uvedbo kemije v kmetijstvu."
Zahteve kmetov:
1. Da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja.
2. Ponovna preučitev in zmanjšanje območij Nature 2000.
3. Izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, ki so zapisani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, na način, da so ti kmetom dostopni.
4. Jasni in enostavni pogoji izvajanja ukrepov.
5. Prehranska varnost Slovenije mora biti prioriteta, ki ne sme biti podrejena okoljevarstvenim “avanturam”.
6. Nasprotovanje uvajanju novih davkov.
7. Uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev, namenjenih kmetom, z inflacijo.
8. Da se sredstva SKP v celoti namenijo kmetijskemu sektorju.
Šinkova: Dogovor s kmeti je mogoč
Na protest se je ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu odzvala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki meni, da je dogovor s kmeti še mogoč. Po poročanju STA je med drugim povedala, da območij Nature 2000 trenutno ne morejo zmanjšati, predlagajo pa, da bi se lahko režim na teh območjih letos izvajal prostovoljno. Glede uvedbe pooblaščenih svetovalcev pa je Šinkova povedala, da ni predvideno, da bi ti hodili po dvoriščih ali hlevih kmetov. Na protest so se odzvali tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer poudarjajo, da pri vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 gre za zgolj 0,7 odstotka kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj Nature 2000. Zato predlagajo individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene.
