(FOTO) Invalidnost ni ovira: Slovenka, ki bo v 113 dneh sama prepotovala svet

Novogoričanko Zarjo Trkman že vrsto let med vsakdanjimi opravili spremlja voziček z dodatnim pogonom ali "skuter", kot mu pravi sama. Zarji namreč že vrsto let bolezen ne dovoljuje hoditi. A to zanjo ni ovira. "Znajdem se v vsaki situaciji. Če pa česa ne zmorem sama, se vedno najde kdo, ki mi priskoči na pomoč. Prav vedno in tudi, ko prosim za pomoč, jo vedno dobim. Največkrat od popolnih neznancev," pripoveduje. Da bolezen zanjo prav zares ni ovira, je dokazala v prvih januarskih dneh.

Namesto novega stanovanja pot okoli sveta

Minulo soboto se je pogumno odpravila do Benetk, se vkrcala na križarko, pomahala Sloveniji v slovo in za štiri mesece sama odpotovala na pot okoli sveta. "Lansko poletje sem se mislila obdarovati za 65. rojstni dan tako, da bi si privoščila sedemdnevno križarjenje. Poslala sem povpraševanje. In glej ga zlomka, pojavi se ponudba za križarjenje okoli sveta. Zdelo se mi je zanimivo," razlaga o tem, kako je sploh prišla na idejo za tako velik podvig. "Ker naključij ni, sem pogledala ponudbo in sprejela odločitev, da se pozanimam za to mamljivo križarjenje." Južni Ameriki, Novi Zelandiji, Avstraliji, Indoneziji in drugim državam sveta se je težko upreti, zato odločitev ni bila pretežka. 

Na pot okoli sveta z vozičkom

O tem, da bi na potovanje vzela nekoga, ki bi ji zaradi njene gibalne oviranosti lahko pomagal, niti ni razmišljala. "Meni najbolj odgovarja potovanje brez spremstva. Torej, najraje potujem sama, ker grem kamor hočem in kadar hočem. Ni se mi treba prilagajati. Družbo si vedno najdem in največkrat srečujem zanimive ljudi. Kar bi bilo težje, če ne bi potovala sama. Plujem s križarko Costa Luminosa, ki sprejme 3000 potnikov in ima kar tisoč ladijskih delavcev. Torej je mesto v malem. In družbe ne bo težko najti. Če si jo bom želela, seveda."

"To ni pogum, ampak odločitev"

Ko je sama, se počuti najbolje, zato je to, da gre na pot okoli sveta sama, zanjo povsem logična izbira. "Ljudje me namreč utrujajo, ker težko govorim in mi govorjenje predstavlja napor," pove. Na potovanju se veseli prav vsega. "Ker vem, da je vsako mesto, vsaka država, vsaka kultura na svoj način zanimiva. Če pa se že moram odločiti, se zelo veselim Nove Zelandije in Avstralije."
Na vprašanje, česa jo je na potovanju najbolj strah, kot iz topa izstreli: "Ničesar me ni strah, le zakaj bi me bilo. Živim sama, vozim avto, potujem. Skratka, sem popolnoma samostojna in neodvisna." V primorskem narečju doda, da jo vsi sprašujejo: "Čaki, ma greš še s kom? Ne, grem sama, halo!" Zdi se, da pomisleki okolice niso odveč in da je za takšno pot potrebnega veliko poguma. A Zarja to zanika. "Zame to ni pogum, čeprav mi vsi pravijo, da sem sila pogumna, ker se podajam na pot sama. Tako sem se odločila in to je vse. Ni pogum, temveč odločitev."
Zarja Trkman se bo s 113 dni dolgega potovanja okoli sveta vrnila 29. aprila.