Urška Mlinarič
"V Slovenijo sem prišel z bremenom, saj so vsi od mene pričakovali, da zgradim džamijo. Zdaj sem spet svoboden človek. Ta džamija je uspeh ne le za muslimansko skupnost, temveč tudi za širšo slovensko skupnost." S temi besedami je svoje občutke, potem ko je po muslimanskem kulturnem centru minuli teden popeljal tiste, ki so, po njegovem, vedno podpirali izgradnjo džamije, opisal mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Poudaril je, da je za skupnostjo dolgo in težko obdobje, zato je tudi zadovoljstvo ob zaključku projekta - muslimani v Sloveniji so si za izgradnjo džamije prizadevali pet desetletij, temeljni kamen pa je bil položen pred sedmimi leti - toliko večje. Želja pa: "Da bi to bil kraj duhovnosti, miru in obenem prostor, ki bo združeval in živel hkrati z mestom. V njem bomo vse, tako tiste, ki bodo prišli molit, kot tiste, ki bodo prišli iz radovednosti ali prisluhnit različnim predavanjem, sprejeli odprtega srca in duha." Za vernike bodo džamijo odprli v prihodnjih tednih, uradna slovesnost pa bo koncu ramazanskega bajrama, junija. Do oktobra si bo džamijo mogoče ogledati brezplačno, po tem bo treba za ogled, izjema so verniki, plačati vstopnino.
Spoj tradicije in sodobnosti
Muslimanski kulturni center se razprostira na približno 13.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, islamska skupnost je zanj skupaj odštela več kot 34 milijonov evrov, pri čemer je večino doniral katarski emir. Kompleks, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Bevk in Perović, ima več zgradb, od upravne, izobraževalne do stanovanjske. Prav tako so v centru restavracija, knjižnica, športna dvorana s tribuno za 130 oseb in parkirišče. Srce centra je džamija, ob kateri je na eni strani abdestana oziroma umivalnica, na drugi minaret. Po besedah arhitekta Matije Bevka sta podoba in oblika džamije, ki bo sprejela do 1500 vernikov, spoj bosanske tradicije in sodobnosti. Zunanjost je v obliki kocke, ki jo obdaja jeklena konstrukcija v obliki mreže. Kupola iz modrega blaga, ki naj bi simbolizirala bližino boga, je nameščena pod strop. Sicer pa je prostor - na balkonu je ženski del - zelo svetel in daje vtis dvigovanja proti nebu. Tu sta še minber ali prižnica in mihrab, ki kaže smer Meke. Sodoben tepih je bil izdelan v Turčiji.
34 milijonov evrov je stala ljubljanska džamija
Vztrajnost, vizionarstvo in zrelostni izpit
