Damijan Toplak
Predsednik Levice Luka Mesec je ob robu 5. rednega kongresa stranke, ki se je odvijal danes v mariborskem Narodnem domu dejal, da njihova stranka na letošnjih državnozborskih volitvah, ki bodo 24. aprila, pričakuje za vsaj 30 odstotkov boljši volilni rezultat, kakor ga je dosegla pred štirimi leti. Spomnimo, da so leta 2018 zbrali 9,29 odstotka glasov volivcev, ki so se udeležili takratnih volitev, in da jim je pripadlo devet poslanskih sedežev. Šest njihovih aktualnih poslancev (Luka Mesec, Nataša Sukič, Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Primož Siter, Boštjan Koražija) bo kandidiralo tudi tokrat, na volitvah pa na kandidatni listi ne bo Violete Tomić, ki se ni strinjala s tem, da bi bila kandidatka izven Ljubljane, Franc Trček in Željko Cigler sta vmes prestopila k Socialnim demokratom (SD). Med bolj znanimi tokratnimi kandidati Levice pa lahko omenimo še predsednika sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor, Vladimirja Šego, antropologinjo, pisateljico in dolgoletno Večerovo kolumnistko Svetlano Slapšak in nekdanjega člana LDS, tudi direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča, ki pa je za Levico kandidiral že leta 2018.
Glavni gost tokratnega kongresa je bil svetovno znan filozof Slavoj Žižek, ki je povedal, da je zanj stranka Levica edina stranka prihodnosti. Zanj je to tudi stranka, ki nima skrivnega načrta, kakor menijo nekateri, in je tudi umaknila podporo prejšnji slovenski vladi, v kateri ne bi mogla uresničevati svojega programa. "Tako niso vrgli puške v koruzo, kot ji očitajo nekateri. Se pa bojim, da tisti, ki bodo izgubili prihajajoče volitve, ne bodo želeli vreči puške v koruzo, ter se bodo oklepali izrednih razmer - prej z epidemijo koronavirusa, zdaj z vojnimi razmerami v Ukrajini," je bil jasen Žižek in dodal, da po njegovem Levica ve, da se globalni sistem pogreza vase.
Višja sredstva za znanost, več za okolje
Sledil je tisti del, kjer je bil predstavljen program Levice za prihajajoče volitve. Sašo Slaček, ki je koordiniral pripravo programa, je dejal, da so že uspeli doseči zakonski trajni dvig minimalne plače, saj zagovarjajo stališče, da "če se višajo cene, se morajo tudi plače". V Levici vztrajajo, da morata izobraževanje in znanost ostati javna in vsem dostopna, ker je to ključno za blaginjo celotne družbe. Podpirajo tudi aktualno stavko v šolstvu. Prizadevali si bodo tudi za bistveno višja sredstva za znanost, če bodo v novi vladi. Luka Omladič pa pravi, da je "zelena" Levica politični del okoljskega gibanja, in da jim je v preteklosti uspelo ohraniti reko Muro, pa preprečiti fracking v Prekmurju in pa okoljsko sporne projekte v Anhovem. Njihov glavni poudarek bo na podnebnem zakonu, ki pa ga Slovenija še nima. Po besedah Omladiča bi morala Slovenija 2 odstotka svojega BDP-ja nameniti za različna ukrepanja na tem področju. Levica je tudi za sistemsko ohranjanje narave (rek, potokov, mokrišč) in narave nasploh, ter za gradnjo zelenih stanovanjskih sosesk.
Na področju pravic delavcev veliko dosegli
Urška Lipovž pa je menila, da se je Levica ves čas zavzemala za delavce in njihove dostojne plače, pa pravico do prostega časa zaposlenih (uspelo jim je ukiniti nedeljsko delo za 30 tisoč trgovcev), borili so se za sindikalno udejstvovanje zaposlenih in za zaščito brezposelnih in proti revščini, pa za višjo minimalno plač(il)o zaposlenih in študentov, še bolj pa bi si želeli vključiti zaposlene v lastništvo podjetij. Asta Vrečko je za področje kulture dejala, da sta jo presekala epidemija in pa vlada Janeza Janše, ki je kulturni sektor pustila na margini, obenem pa so se dogajali sistemski napadi na kulturne institucije s političnim kadrovanjem. Vrečko je še dejala, da so bili umetniki s strani vlade deležni sovražnega govora, obenem pa so se dogajali napadi na novinarje, in tudi desant na STA in RTV Slovenija, pa na filmsko industrijo in nevladne organizacije. Zanjo je zaskrbljujoč podatek, da kar 40 odstotkov samostojnih kulturnih delavcev razmišlja, da bi zaradi nastalih razmer zapustilo kulturni sektor. V Levici so za celostno prenovo medijske zakonodaje, ki bo novinarjem omogočala avtonomno delo brez pritiskov kapitala ali politike.
Matej Tašner Vatovec pa je opozoril na veliko nesorazmerje med kapitalom in veliko večino človeštva, ki nima pravih zastopnikov. Zanj so problem tudi davčne oaze, kjer se letno davčno izgubi na stotine milijard evrov. Oborožena tekma med različnimi stranmi po njegovem ogroža interese ljudi. V Levici so tudi za izstop Slovenije iz Nata, in da se za našo obrambo ne namenja po dva in več odstotkov BDP, kakor želijo nekateri iz orožarske industrije. Pravi, da bi moral iti cel svet v demilitarizacijo, da bi ostalo več denarja za socialo in ostale človekove osnovne pravice, vojna v Ukrajini pa bi lahko vodila v drugo smer in v še več oboroževanja, kar je na primer med drugim napovedala že Nemčija.
V vlado s Kul in Golobom
Predsednik Levice Luka Mesec pa se je spomnil na prehojenih osem let stranke, in menil, da je ta pripomogla, da je bilo obdobje zadnjih katastrof vsaj malo bolj znosno. Po njegovem so se ves čas skušali boriti tudi za ljudi, kot so brezposelni, reveži, migranti, in nasploh drugačni, ki nimajo kakšnih zbornic ali članstva, ki bi jih zastopalo. Pravi, da v vseh teh letih niso imeli resne afere in da bodo prihajajoče volitve izjemno pomembne za prihodnji razvoj Slovenije. "Na volitve gremo, da premagamo desnico in da dobimo vlado z Levico," je dejal Mesec, ki se je zavzel za cenovno dostopnejša stanovanja, za blaginjo za vse, in da se več pozornosti posveča podnebni krizi, ko živalske in rastlinske vrste žal dnevno izumirajo. Planeta B nimamo, imamo pa še čas, da ukrepamo. Pomembno je lastništvo države v javnem sektorju, kot sta šolstvo in zdravstvo, pa v kritični infarstrukturi, v podjetjih pa lastništvo zaposlenih, da dobiček ne bo odtekal v tujino. Poglejmo, koliko manj se v zadnjih letih v podjetjih daje za šport, kulturo in lokalno okolje. Če bodo lastniki podjetij tisti, ki živijo v tem okolju, se to ne bo dogajalo," je prepričan Mesec, ki bi po volitvah šel v vlado naveze KUL (LMŠ, SD, SAB, Levica), kakor s Svobodo Roberta Goloba, a s slednjim še dogovora ni, ne pa s strankami (SDS, NSi, Konkretno) sedanje vlade.
