Rozmari Petek
Po več kot 33 urah je akcija reševanja pogrešanih rudarjev v jami Preloge končana. Nesreče ni preživel nihče od treh pogrešanih rudarjev. Do prvega ponesrečenca so prišli še isti večer, do preostalih dveh so se prebili danes. "Nekaj po osmi uri zjutraj smo našli drugega ponesrečenca, žal ni preživel nesreče, in pred pol ure so me obvestili, da smo našli tudi tretjega, ki prav tako ni preživel nesreče. Drugega ponesrečenca smo že transportirali iz jame, tretjega pa še nismo uspeli niti odkopati do konca," je ob 16. uri novinarjem žalostno novico sporočil direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec.
Vlada je zvečer na dopisni seji odločala o pobudi premierja Roberta Goloba, da se petek, 24. januarja, razglasi za dan žalovanja v državi v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje.
Preden so se prebili do pogrešanih, so ročno odkopali okoli 250 kubičnih metrov materiala. Takšno reševanje ni bilo le fizično naporno, temveč predvsem psihično. "Odkrivati svoje kamerate, svoje brate je psihološko izredno težko in psihološko izredno zahtevno. To so travme, ki jih bodo spremljale celo življenje." Da bi stiske reševalci lažje prebrodili, so za pomoč zaprosili upravo za reševanje. "Verjamemo, da bodo s svojo strokovno pomočjo pomagali prebroditi stisko svojcem, reševalcem, udeleženim v nesreči in ne nazadnje tudi vsem ostalim, kajti v srca rudarjev se je seveda naselil strah. Čeprav vedo, da delajo v enem najbolj varnih rudnikov na svetu, da vedo, da zadnjih več kot 22 let ni bilo hude nesreče, da vedo, da za njih skrbimo, vedo tudi, da je narava neizprosna in da je delo kot takšno nevarno."
V četrtek spet delovni dan
V tem trenutku premogovnik sicer ni varen. Na odkopu B, enem od dveh preostalih odkopov, v katerem od nesreče naprej ne delajo, so se pojavile deformacije. "Odkopi niso pripravljeni za to, da stojijo, zato bomo morali vsaj ta odkop precej kmalu zagnati. Skupaj z rudarji smo se pogovorili in jih povprašali, ali so pripravljeni, da čim prej zaženemo proizvodnjo, in odgovor, predvsem jamskih vodij, je bil, da vedo, da življenje mora teči dalje. Zavedajo se, da je najprej treba poskrbeti za varnost delavcev, zato je treba pripraviti jamska delovišča na način, da ne bo nobenega dvoma o tem, ali je na njih varno delati," je opisal direktor. Odkop B bodo zagnali že jutri. "Ker ga moramo. Kar zadeva delovanje ostalih delovišč, se z ekipo moramo še pogovoriti, kako. Vendar, kot sem omenil, življenje gre dalje in to je treba narediti čim prej."
Za družine bo poskrbljeno
Ker so rudarji bili običajno prvi, ki preživljajo družino, bodo v premogovniku z državno pomočjo poskrbeli, da vsaj finančno družine (dva sta imela še mladoletne otroke) ne bodo prikrajšane. "Naš cilj je, da nihče ne bo utrpel zaradi tega kakršnegakoli pomanjkanja. Njihove otroke bomo uspešno spravili ne le do kruha, temveč jim bomo kljub nesreči omogočili kolikor toliko srečno otroštvo," je povedal Marko Mavec. Obljubil je še štipendiranje otrok in možnost zaposlitve. Ker, ne glede, da se premog po letu 2033 ne bo več kopal, bodo zapiralna dela trajala še več let.
Na varen vstop čaka tudi inšpekcija
Proizvodnjo nameravajo nadaljevati tudi na odkopu C, kjer se je zgodila tragična nesreča. Kdaj, je še prezgodaj reči. "Odkopali smo tretjino materiala, čakata nas še dve tretjini. Odkopavanje in čiščenje tega dela je po mojem mnenju še vedno nevarno in zato pri tem ne bomo hiteli. Prva bo zopet varnost tistih, ki bodo tam, dokler ne bomo proučili, kaj je pravzaprav to, kar je nad nami ali pa pred nami. Z vrtalnimi deli moramo 'natipati', kaj je v sloju, da ob čiščenju ne bo novih žrtev. Zato bomo izredno previdni pri odpiranju in pri nadaljevanju tega odkopa," je zatrdil direktor premogovnika. Šele, ko bo varnost zagotovljena, si bo jamo temeljito lahko ogledala tudi rudarska inšpekcija. Eden izmed treh inšpektorjev je sicer v jami že bil, a zgolj na začetku, preostali del je bil še prenevaren. Za zdaj so prečesali predvsem dokumentacijo, je potrdil direktor. Tudi kriminalisti bodo začeli delati takoj, ko bo zagotovljena dovolj visoka stopnja varnosti, so sporočili s Policijske uprave Celje. "Trenutno potekajo zasegi različne dokumentacije in razgovori z zaposlenimi," so dodali.
Dneva žalovanja
Dva izmed pokojnih rudarjev sta bila Šoštanjčana. V spomin na vse tri se bodo jutri opoldne v Šoštanju oglasile sirene. Podoben dan žalovanja bo v petek v Velenju. Na ta dan naj bi v Premogovniku Velenje pripravili tudi žalno slovesnost za pokojne. Že od začetka reševalne akcije domačini v Velenju pod kipom rudarja prižigajo sveče. Sprva kot znak upanja, da morda vsaj preostala dva rudarja najdejo živa. Šoštanjska in velenjska občina sta izobesili črno zastavo, pred "kapijo" premogovnika pa je ob slikah preminulih žalna knjiga.
Rudarji vseeno odhajajo na delovišča, zato je njim in njihovim svojcem v teh dneh težko pri srcu. Tega se Marko Mavec zaveda. "Naš rudnik je, kar nam priznavajo tudi drugi, eden najvarnejših rudnikov na svetu. Vendar to zagotovilo ne more prepričati prestrašenega srca in zato bomo posebej previdno delali z vsemi sodelavci. Drugače kot s pogovorom, pogovorom, pogovorom in z dokazovanjem tega, da so ljudje varni, ne moremo, zato bomo prav to tudi počeli." Če kdo vendarle ne bo mogel čez travme, ga v jamo ne bodo silili. "Nihče tudi ne sme iti s prevelikim strahom in odporom v jamo, ker s tem predstavlja nevarnost zase in za svoje sodelavce kamerate. Niti ga ne bomo spustili v jamo, dokler ne bomo vedeli, v kakšnem stanju je," je zagotovil Marko Mavec.
