Reševanje iz jame v Velenju: "Upajmo na najboljše, bojimo se najslabšega"

Ponedeljkova popoldanska izmena štirinajstih rudarjev Premogovnika Velenje na enem od treh odkopov se je končala tragično. Nastal je hipen vdor vode in mulja; enajst rudarjev je ubežalo najhujšemu, trije so ostali ujeti v jami. Enega izmed njih, 49-letnega rudarja, ki udora ni preživel, so rudarski reševalci našli še isti večer, dva, stara 31 in 32 let, sta še vedno pogrešana. "Bojim se, da bo odkopavanje trajalo še ves teden. Predvideva se, da sta pogrešana nekje na 14 metrih rova, ki je zasut skoraj do vrha, reševalci pa morajo material, ki je sedaj podoben betonu, odstranjevati ročno," je danes zvečer ocenjeval predsednik sindikata Simon Lamot. Napredek reševalcev, ki se na vsake štiri ure zamenjajo, vodstvo spremlja na kameri. "Še vedno imamo upanje, to umre zadnje, vendar situacija, kot je videti, ni ravno spodbudna. Ves čas smo tudi v navezi in komunikaciji z družinami ponesrečenih in ves čas jim tudi sporočamo tisto, kar vidimo. Računamo, da se bomo nekje danes ali morda v naslednjih dneh uspeli prebiti skozi ocenjeno količino materiala, ki je med 500 in 700 kubičnimi metri," je opisal direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. "Upamo še sicer na najboljše, bojimo se najslabšega."

Med enajstimi zaposlenimi, ki so se v ponedeljek zvečer v sredini popoldanske izmene uspeli pravočasno rešiti, nihče ni potreboval zdravniške pomoči. "Nihče je ni iskal, vendar jo potrebujejo vsi. Izredno so prizadeti že zaradi tega, kar se je zgodilo njihovim sodelavcem. V rudniku ne pravimo temu zastonj kamerati. To so skoraj bratje. Vsi so travmatizirani, ker so izgubili te svoje brate. Vsi smo … Vsem nam je težko. Hkrati so prizadeti zaradi nevarnosti, ki se jim je zgodila. Zagotovo bodo potrebovali pomoč. Že danes smo jim nudili pomoč psihoterapevtov, terapevtov, ki so nam bili na voljo, mislim, da bo to potrebno tudi še naprej," je solze zadrževal direktor.

Človeško življenje pred tonami premoga

Premogovnik od nesreče ne dela niti na drugih dveh odkopih. "Po takšni nesreči - delavci so travmatizirani, prestrašeni – je ustavitev del v jami logična," je pojasnil Mavec. "Tak dogodek se nam ni zgodil že od 80. let prejšnjega stoletja, ko smo imeli zadnji večji udor materiala v jamo s podobnimi posledicami." Poudaril je, da razlog za zaustavitev del ni v bojazni, da bi se kaj podobnega ponovilo na preostalih deloviščih. "Gre za anomalijo. Očitno smo zadeli v neki geološki sloj, ki ga nismo predvidevali. Rudarjenje je pač poklic, ki je včasih izredno zahteven, ki je brutalen, kjer ne moremo do potankosti napovedati, kaj se nam bo v jami naredilo. Čeprav je prva stvar varnost zaposlenih, nas včasih narava na takšen grob način opomni, da ni nepremagljiva. Da čeprav znamo iztrgati premog iz njenih neder, da smo v tem uspešni, da to počnemo relativno varno, da nimamo večjih nesreč, se nesreče dogajajo. Zadnjih 23 let podobnih nesreč s smrtnimi žrtvami nismo imeli. Na varnost smo izredno pozorni. Vse zaposlene opozarjamo, da je varnost prva, da je človeško življenje pred vsakim milijonom ton in pred vsakim milijonom evrov. Kljub temu nas narava še včasih na takšen način tudi kaznuje," je čustveno opisoval direktor, ko je prvič po nesreči stopil pred medije.

Že pred nesrečo so se vrstili pomisleki, ali se je pri varnosti oziroma pri načrtovanju prog varčevalo. Dejstvo je, da je Premogovnik Velenje leta "dihal na škrge", saj cena lignita, ki mu jo je "dovoljeval" lastnik, holding HSE, ni pokrila niti proizvodne cene izkopa. "Zaradi nizke cene so bili primorani izkopati več v krajšem času," opisuje nekdanji sindikalist Asmir Bečarević in opozarja na tako imenovani način točenje stropa. To pomeni, da prebijejo strop iz višjega rova, da se več premoga "stoči", kot pravijo v žargonu. Z eno potezo v krajšem času do več premoga, torej. "Kakšno tonažo so naredili v določenem času, se lahko preveri," dodaja. Spet drugi, ki ne želi biti imenovan, opozarja: "Režemo in gremo dalje. Varnostne plasti se ne puščajo." Po informacijah, ki smo jih prejeli, naj bi posameznik razmišljal celo o vložitvi kazenske ovadbe. "Sem v dilemi. Tako mi je hudo zaradi dogodka, po drugi strani pa čutim, da to moram narediti. Ljudje morajo vedeti."

Očitke na račun varčevanja Mavec ostro zavrača. "Področja varnosti nismo nikoli prikrajšali niti za evro. Zaradi cen so bile zmanjšanje investicije, predvsem na račun odpiranja novih odkopov. Nikdar in nikoli pa nismo niti evra dali na stran na račun varnosti. Varnost je bila prva. Ostaja prva. Ampak s tem se žal dogodki, ki so popolnoma nepredvidljivi, v rudarskem svetu ne dajo eliminirati."

V srcu vsi rudarji

Kot je še pojasnil Mavec, je njihova odkopna metoda v preteklosti povzročala udore. "Iz tistih plasti, ki so bile nad premogom. Mi smo prav posebej razvili to metodo na način, da udori več niso mogoči. Naša izkopna metoda predvideva, kakšne so fizikalno-mehanske lastnosti premoga in plasti nad njim," je opisal direktor in še dodal, da je včasih bilo v vodonosnikih nad plastjo premoga tudi do 40 barov tlaka, danes je pritisk mnogo manjši. "Dogaja pa se, čeprav imamo tukaj ogromen enovit sloj, največji enovit sloj lignita na svetu, da so tudi v njem skrite manjše geološke anomalije, ki jih ni mogoče napovedati. Ki jih lahko zaznaš recimo z vrtalnimi deli, izključno samo s srečo, ne da se pa tako podrobno raziskati sloja, da bi lahko te zadeve predvideli."

"Danes smo v srcu vsi rudarji. Ob tem bi rad izrazil sožalje družini in svojcem preminulega rudarja, hkrati pa se zahvalil reševalni ekipi, ki vlaga nečloveške napore v to, da bi prišla do drugih dveh ponesrečencev. In dokler bo upanje živo, in živo je, vem, da ne bodo odnehali, in prav je tako," je v Velenju po dvournem sestanku z vodstvom premogovnika dejal predsednik vlade Robert Golob. Nato je pojasnil vsebino dolgih pogovorov. "Z vodstvom smo se dogovorili dve stvari. Prva je, da dokler traja reševalna akcija, naj se ustavi proizvodnja na vseh drugih odkopnih poljih. Druga je, da se vzpostavi poseben program pomoči za družine preminulih, da se jasno pove, da bosta in vodstvo in država poskrbela za to, da družine ne ostanejo same. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo njihovo življenje še naprej potekalo z upanjem v boljšo prihodnost. Rad bi poudaril še to, da verjamem, da se nesreče dogajajo, na nas pa je, da naredimo vse tako z varnostno kulturo kot z vlaganji v tehnologije, da posledice nesreč, naravnih pojavov čim bolj omilimo. Lahko zagotovim, da bo tudi v bodoče v Premogovniku Velenje za te namene na razpolago dovolj sredstev in da se varnostna vlaganja na noben način zaradi bodočih sprememb ne bodo kakorkoli zmanjševala."

Kako bodo svojcem pomagali, še ni čisto dorečeno. "Pripravljamo program za pomoč svojcem. To smo v preteklosti že počeli, sistemskega postopka, kako to počnemo, na srečo nimamo, ker to bi pomenilo, da nezgode niso redke. Običajno so prav rudarji tisti, ki domov prinašajo primarni prihodek, zato bomo poskrbeli, da družine ne bodo materialno prikrajšane. Za otroke bomo poskrbeli s štipendijami, poskrbeli bomo, da bodo imeli ustrezno izobrazbo, in če bodo imeli primerno izobrazbo, bodo lahko delali pri nas," je pojasnil Mavec.