Današnji dan nam je prinesel še nekaj zimske idile, česar so se najmanj razveselili sadjarji. Sneg sicer ni največja težava, bolj so problematične nizke temperature, ki bodo ponoči padle tudi pod ničlo in bodo tam po napovedih vztrajale še dve noči. "To je velika grožnja za drevje, ki je letos prezgodaj zacvetelo. Visoke temperature, ki smo jih imeli v preteklih dneh, so pospešile vegetacijo za približno 17 dni," je dejal sadjar Vinko Medved, ki ima v Zgornji Koreni nasad jablan. Tako kot vsi, ki skrbijo za sadovnjake, bo tudi Medved to noč prebedel, letos pa je drevje pred mrazom prvič zaščitil s posebnim oroševalnim sistemom, ki nad krošnjami dreves prši vodo in tako ustvarja umetni dež. "Že čez dan smo za krajši čas zagnali oroševanje in tako z dreves oprali sneg," je dejal Medved, ki je z oroševanjem nadaljeval čez noč oziroma ves čas, ko je bila temperatura pod ničlo. Za investicijo se je odločil lansko leto, tak sistem pa ga je stal 25.000 evrov na hektar. "Sistem oroševanja je nad šestimi hektarji sadovnjakov, skupno jih imamo 14 hektarjev," je dejal. Kaj bo torej s preostalimi osmimi hektarji? "Prepuščeni bodo na milost narave. Upam, da bomo uspeli rešiti vsaj teh šest hektarjev, saj izkušenj s tem sistemom za zdaj še nimamo. Oroševanje bo sicer uspešno le, če ne bo preveč vetrovno," je dejal Medved, ki bo po potrebi z umetnim dežjem drevesa rosil tudi v prihodnjih dneh.
Pozeba že skoraj vsako leto
Vsi sadjarji pa takega sistema nimajo. Ponekod se zatekajo k škropljenju s sredstvi za krepitev dreves ali pa h kurjenju, s katerim zagotavljajo toploto v sadovnjaku, a za to je potrebne veliko energije, uspeh pa ni zagotovljen. Številni se tako še vedno zanašajo le na srečo in počakajo, kaj bo prinesla hladna noč. "Sneg vseeno zagotavlja neko zaščito," je dejal Franc Železnik iz Malečnika. Ker je vpliv zimskih razmer odvisen tudi od lege, je sam bolj občutljive sorte koščičarjev posadil na boljšo lego in zato je še danes upal, da bo to rešilo njegov pridelek. V svojih sadovnjakih goji jabolka, češnje, slive, breskve in marelice.
Da so te vremenske neprilike vse pogostejše in da je sadjarstvo tista kmetijska panoga, ki jih najbolj občuti, pa je prepričana Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor. "Včasih smo se res bolj zanašali na boljše lege, a s tem veliko površin odpade. Sektor se bo moral bolje spopasti s temi izzivi, saj je takih vremenskih ekstremov vedno več," je prepričana in dodaja, da so od leta 2016 skoraj vsako leto zabeležili pozebo. Pred tem je bilo takih pojavov bistveno manj. "Izjema je bilo le leto 2018," se spominja Medved. A eno dobro leto v seriji slabih situacije ne stabilizira. "Če v enem letu kmet izgubi 80 odstotkov pridelka, v drugem pa 40 in potem tako naprej, se težko vzpostavi ravnovesje. Drevesa v takih razmerah ne rodijo stabilno in so izčrpana. Ta sektor je izredno ranljiv," je še dejala Biserka Donik Purgaj, ki zato spodbuja k investicijam v oroševanje in k sajenju odpornejših sort.
Težave se ne končajo pri vremenu
Tudi Medved se spominja, da so v preteklih letih izgubili že 90 odstotkov pridelka. "Že pri minus dveh stopinjah so posledice lahko velike in pride do 50-odstotne pozebe, pri minus štirih stopinjah bi lahko prišlo do 80-odstotne pozebe," je dejal in dodal, da je zavarovanje pogosto skoraj edini vir prihodka.
Sadjarstvo je slabo povezan sektor, brez močnih zadružnih sistemov
A z dobro pripravljenostjo na vremenske razmere in brez ekstremnih pojavov se težave sektorja vsekakor ne končajo. Sadjarstvo je slabo povezan sektor, brez močnih zadružnih sistemov, zato so pridelovalci pogosto kot na borzi. "Cene neverjetno nihajo. Nikoli ne veš, kakšna bo odkupna cena. Spreminjajo se kot bitcoin," pove Medved, ki ob tem še doda, da je pač težko tekmovati z vsemi igralci na odprtem evropskem trgu, ob tem pa trgovci nenehno želijo ponujati le akcijske cene. Takrat mnogim pridelovalcem ostane le to, da pridelek prodajo pod ceno ali pa ga obdržijo v skladišču.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
