Saša Britovšek
Če si želite dan preživeti v enem od domačih pustolovskih parkov, boste imeli pri izboru precej dela. Razen če se za začetek odločite za vam najbližjega. Slovenija je namreč prepletena z adrenalinskimi oziroma pustolovskimi parki, kjer lahko preizkušate svojo spretnost in drznost. V trenutnih okoliščinah so adrenalinska doživetja parkov ena od bolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti, ker se izvajajo na prostem in ker med skupinami ali posameznimi obiskovalci ni bližnjih stikov. A kako izbrati? Je vsak park enako varen, primeren za določeno fizično zmogljivost in kdo to določa?
Z nazivom pustolovski park označimo plezalne strukture, kjer se udeleženci lahko spretno gibljejo z drevesa na drevo ali pa med umetnimi stebri, ne da bi sestopili z višine. Običajno so postavljeni v gozdovih, kjer drevesa povezujejo plezalni elementi, kot so viseči mostovi, viseče ali vertikalne mreže in zanke, različne lestve, vrvi in podobno. Včasih je z njimi povezan tudi spust po jekleni vrvi. Prvi plezalni park je pred dvajsetimi leti nastal na Ljubelju in z njim je nastala besedna zveza adrenalinski park. Za tem so podoben park postavil na Pohorju, v Bohinju, mariborski Betnavi. Danes je največji lansko leto popolnoma obnovljeni Pustolovski park Bled, podobno velika sta postojnski in Pustolovski park Geoss.
Kako je nastal adrenalinski park
Adrenalinski park je besedna zveza, ki je ne najdemo drugod po svetu in v tujih jezikih. Pred dvajsetimi leti si jo je s svojimi domačimi izmislil podjetnik Matija Koren, ko so razmišljali, pod kakšno blagovno znamko bi predstavljali svojo novo dejavnost na Ljubelju. S časom je adrenalinski park postal generičen izraz za vse vrste plezalnih parkov in se začel splošno uporabljati. Prvi plezalni park je nastal dober kilometer pred mejnim prehodom Ljubelj leta 2000, ko se je zasadilo seme danes vedno bolj priljubljenih družinskih aktivnosti. V začetku so bili plezalni parki resda bolj namenjeni odraslim uporabnikom, a v želji, da bi jih približali družinam, se je celoten format začel prilagajati tudi otrokom. "Takrat se je naziv adrenalinski park spremenil v doživljajski ali pustolovski park. Kar je že slišati bolj družini oziroma mlajšim prijazno. Pustolovščine pa ljubimo vsi!" se začetkov spominja Koren, ki pravi, da so na začetku preprosto razmišljali, kako bi lahko družine v svoje prostočasne dejavnosti ob kolesarjenju, pohodništvu ali plavanju vključile še kaj drugega. Naj bo to obisk plezalnega parka. Slovenci smo jih zelo dobro sprejeli in od takrat obisk še vedno raste. Podjetje Koren Sports iz Tržiča pa ob svojih drugih dejavnostih ostaja eno od dveh podjetij, ki v Sloveniji postavljata, servisirata in vzdržujeta adrenalinske oziroma pustolovske parke. Pod njihovim varnim okriljem so med drugimi parki na Bledu, v Bohinju, pri Bukovniškem jezeru, Celjski koči, v Betnavi, Menina ter planiška jeklenica. Drugo podjetje, ki gradi plezalne parke, je Vevrca iz Zgornje Besnice.
Ocenite svoje zmogljivosti
Med tistimi, ki so jih gradili v Vevrci, je tudi Pustolovski park Geoss. "Ko smo pred desetimi leti izgradili naš park, je imel štiri proge in bil eden od štirih v Sloveniji. Skozi leta in z upoštevanjem želja strank smo park širili in večali. Danes imamo celo najvišjo progo v Sloveniji, postavljeno na petindvajsetih metrih, dolga je tristo metrov," nam je povedal Miloš Kimovec, ki je idejo za pustolovski park dobil v Franciji, ko pa je podoben park obiskal v Avstriji, je bil nepopisno navdušen. Pol leta kasneje je z očetom in svakom ob vasi Slivna v bližini geometričnega središča Slovenije odprl svoj Pustolovski park Geoss. Tam se za večanje zagotovo ne bodo odločili, saj kot je povedal naš sogovornik, le okoli dvajset odstotkov obiskovalcev uspe narediti vse izzive in preplezati vse proge. Dejavnost namreč zahteva precej dobro fizično pripravljenost. Najbolje je, da vsak sam določa koliko in katerih prog se bo lotil glede na svojo kondicijo.
Evropska določila za varnostni standard
Javni plezalni parki morajo biti izgrajeni v skladu s standardom EU SIST EN 15567-1, kar pomeni, da je zagotovljena stoodstotna varnost vseh obiskovalcev. Varnost parkov pa preverjajo uradni certificirani pregledniki. Ti morajo biti samostojni in neodvisni od postavljavca oziroma upravljavca parka in so dolžni kakovost preverjati v skladu s predpisanim mednarodnim standardom ISO. Na podlagi letnih pregledov upravljavec parka dobi potrdilo, ki zagotavlja, da je park mogoče uporabljati javno in v komercialne namene.
Atraktivna turistična ponudba
V Sloveniji je uradno registriranih štirinajst delujočih plezalnih parkov. Veliko jih je bilo zgrajenih kot dopolnitev že obstoječe turistične ponudbe. Nanje naletimo v športnih parkih, turističnih kampih, ob planinskih kočah, zdraviliščih in podobno. V teh primerih gre za manjše parke, ki so ponudbo kraja ali lokacije tako približali določenim ciljnim skupinam in z njo vabijo šole, zaključene skupine, aktivne družine, tudi podjetja za vedno bolj popularne teambuildinge.
Zaupanje ukroti strah pred višino
"Prodajamo storitev in ne nekega plezalnega elementa," pravi Matija Koren. Prvi vtis in izkušnja stranke pa sta v veliki meri odvisna od inštruktorja, njegove prijaznosti in pedagoškega pristopa. "Ker ima veliko ljudi pred višino zadržek, jih je treba pripraviti do tega, da se visoko ne bodo počutili neprijetno. Za to poskrbijo inštruktorji demonstratorji, ki so za vse to skrbno izurjeni, izobraženi po predpisanih evropskih standardih. Na eni strani gre za osnovni tehnični nivo izobraževanja, druga stvar pa je izpopolnjevanje znanja v prvi pomoči in psihologiji uporabnikov." Pomembno je, da dejavnosti in opremo v parku gostu predstavijo vrhunsko trenirani ljudje, ki niso le spretni športniki, ampak so izobraženi v tej specifični dejavnosti, kjer pomembno vlogo igrata širjenje informacij in deljenje izkušenj med uporabniki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
