Ob omejevanju javnega življenja za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb s koronavirusom gospodarstvo z izjemo obrtnikov in podjetnikov ostaja v pogonu, ob hitri rasti okužb pa so izzivi zajezitve teh v podjetjih zdaj gotovo težji kot v prvem valu. Podjetja izpostavljajo dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov in tudi težave pri (ne)odrejanju karanten v zadnjih dneh, ki so povečale tveganja delavcev in delodajalcev - te se bodo po zadnjih zagotovilih lahko urejale tudi za nazaj in znova prek NIJZ. Pri nekaj družbah smo preverili trenutne razmere, ki marsikateri dejavnosti k sreči niso poslabšale rezultatov in pričakovanja prihodnjega poslovanja. Povsod izpostavljajo, da upoštevajo ukrepe - od zaščitnih sredstev, varnostne razdalje, razkuževanja, ponekod merjenja temperature, kot tudi delo od doma, rotiranje po skupinah -, a jih tudi skrbi, da bi se okužbe zaradi trenutnega razmaha vseeno širile do mere, ko bi (pre)več delavcev hkrati moralo ostati doma.
Rezerv pri delavcih nimajo
Christof Vollstedt, direktor družbe Henkel Maribor z okrog 700 zaposlenimi, izpostavi, da se z okužbami koronavirusa že od začetka spopadajo odgovorno, kar je tudi zasluga zaposlenih. V Henklu Maribor in Henklu Storitve so imeli osem okužb - od tega so tri aktivne -, vse so zaznali zgodaj in uspeli zajeziti širjenje. "Na trgu je zaznati povečano povpraševanje po izdelkih, kot so tekoča mila in barve za lase. Trudimo se, da povečanim zahtevam zadostimo, zato smo uvedli nove izmene in prilagodili delovne procese. Konec marca smo si prizadevali podvojiti proizvodnjo tekočih mil in to nam je uspelo. Zaradi trenutno zelo skrb vzbujajočih razmer in visokega števila okuženih nas najbolj skrbi, da bi bilo primoranih doma ostati večje število zaposlenih in bi nam začelo delavcev primanjkovati. Zato in zaradi povečanega obsega dela bomo priložnost za delo ponudili okoli 30 novim zaposlenim," dodaja Vollstedt.
Zamujanje pri sprejemanju sklepov
V Talumu so ocenili, da so bili državni ukrepi doslej dobro zastavljeni, tudi odzivnost in sodelovanje s socialnimi partnerji ocenjujejo kot dobro. "Morda bi si v gospodarstvu želeli nekoliko več dinamike pri sprejemanju ukrepov, soočali pa smo se tudi z različnimi interpretacijami sprejete zakonodaje, kar je oteževalo izvedljivost v praksi. Z zamujanjem pri sprejetju ukrepov se soočamo tudi še sedaj. Ne glede na to, da ti ukrepi veljajo za nazaj, je poslovno izredno zahtevno načrtovati in izvajati aktivnosti, če sistemski okvir ni jasen, in to še posebno v trenutno izredno nepredvidljivih okoliščinah," pojasnjujejo. Ukrepi za gospodarstvo bi morali biti v drugem valu epidemije po njihovem mnenju primerljivi s tistimi, ki so bili sprejeti in so učinkovito delovali v prvem valu. Poleg tega bi bilo nujno treba razmišljati tudi o prihodnosti in o sistemskih okvirih, ki bodo dolgoročno zagotavljali konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Spodbude za razvojno inovacijske projekte, razvojnoraziskovalne vavčerje in subvencije za razvojne kadre pa bi bilo tako po njihovem mnenju nujno treba vključiti že v PKP 6.
Davor Šenija, predsednik uprave MLM, ki zaposluje okrog 400 ljudi, je povedal, da so imeli v prvem valu le eno okuženo zaposleno, a so jo pravočasno umaknili iz delovnega procesa, medtem ko v tem drugem valu za zdaj nimajo okužb. Pri tekočem poslovanju, kjer večinoma delajo za avtomobilsko industrijo v Zahodni Evropi, pa se v MLM lahko pohvalijo, da so od avgusta na 90 odstotkih predkoronske proizvodnje in prodaje ter da od septembra poslujejo z dobičkom, kakor naj bi tudi v preostalih mesecih do konca leta, če ne bo popolnega zaprtja. "Zavedati se je treba, da je koronakriza povzročila za okrog pet milijard stroškov, a bo od tega le kakšnih 500 do 600 milijonov evrov prišlo do posameznikov in podjetij, preostalo pa pomeni izpad državnih prihodkov," ugotavlja prvi mož MLM. Vladni ukrepi so jim v prvem valu epidemije pomagali, da so prebrodili krizo in ohranili prenekatero delovno mesto. Sami so optimizirali delovne procese že z vidika, ker se morajo prestrukturirati do sredine prihodnjega leta, ko se bo njihov lastnik DUTB odločil, ali jih proda ali stori kaj drugega. V drugem valu epidemije ne nameravajo ustavljati proizvodnje, pripravili si bodo dvo- do tritedensko zalogo za vsak primer, četudi jih bo to nekaj stalo. Že zdaj delajo v treh ali štirih izmenah in pri ljudeh, če bi jih bilo več okuženih ali obolelih, nimajo rezerv. Od vlade še pričakujejo, da bo del evropskega denarja, ki ga je ali bo prejela, preusmerila tudi k podjetjem, da bodo ta lahko izvedla nove (razvojne) projekte. Šenija še pričakuje, da bo vlada po koncu krize spodbujala trošenje na celotnem nivoju, kakor ga je oziroma bo pri turističnih bonih.
Vpliv nemškega trga in predvideni scenariji
V družbah Skupine SIJ obvladujejo razmere, imajo manjše število obolelih sodelavcev in odsotne zaposlene zaradi stika z obolelim. Manjše število zaposlenih v nekaterih družbah še dela v skrajšanem delovniku, deloma zaposlene prerazporejajo, deloma rotirajo izmene. Tržne razmere na evropskih in globalnih jeklarskih trgih ostajajo negotove, na evropskem trgu, zlasti nemškem in italijanskem, je zaznaven upad povpraševanja v avtomobilski, naftni in plinski industriji. "Jeklarski skladiščno-trgovski centri in drugi kupci so pri nakupnih odločitvah predvidni in ne naročajo na zalogo. Povpraševanje po konstrukcijski pločevini in varilnih materialih, ki se uporabljajo v gradbeništvu, ostaja relativno močno. Ugodne tržne razmere in stabilno povpraševanje še vedno beležimo v sektorju energetike (nuklearni projekti) in medicine ter gradbeništvu (segment infrastrukturnih investicijskih projektov)," pravijo. Zanje je pomemben tudi trg ZDA, kjer je so v primerjavi s preteklim letom ohranili raven prodaje nerjavne debele pločevine ter za 30 odstotkov povečati prodajo orodnih in specialnih jekel. Glede na stanje naročil ocenjujejo, da bodo letos ustvarili za 9,6 odstotka manj prihodkov od prodaje. Okrevanje pričakujejo v letu 2021, ko naj bi se povpraševanje po jeklu povečalo.
Direktor BSH Nazarje Boštjan Gorjup pojasnjuje, da so med 1700 zaposleni zabeležili osem primerov okužb, vendar so se ti zaposleni okužili drugje in ostali doma, še preden bi virus prinesli v podjetje. Dodaja, da bomo v naslednjih tednih morali vsi potrpeti, ker se je z raznimi druženji, zabavami virus sedaj preveč razširil in lahko ogrozi zdravstveni sistem, pri čemer po njegovem lahko pričakujemo še tretji val. Vse to se podjetju pozna, a trend so obrnili sebi v prid. "Nemci za prehrano v gostilnah potrošijo 1,5 milijarde evrov. Polovico teh sredstev v takšnih časih, ko so več doma, vložijo v obnovo doma, za novo kuhinjo, denimo, in nove gospodinjske aparate. Tako letos beležimo dvomestno število rasti prodaje, dodatno smo zaposlili 200 ljudi. Podobno je bilo ob zadnji krizi, ko so ljudje spet sicer ostali doma brez služb, a so dobili nadomestila in med drugim kupovali gospodinjske aparate. Zato lahko rečem, da smo tak scenarij predvideli," dodaja Gorjup. Franci Pliberšek, direktor podjetja MIK Celje, opisuje, da korona na srečo pri poslovanju za zdaj ni pustila posledic. "Kljub oteženim pogojem dela in številnim omejitvam smo v podjetju zabeležili 9-odstotno rast, čeprav nekaj večjih projektov nismo izpeljali. Imeli smo srečo, saj naša panoga v primerjavi z drugimi ni utrpela tako velikih posledic," pravi.
Oteženo načrtovanje, še večja fleksibilnost
V gornjeradgonskem Arcontu, največjem proizvajalcu bivalnih enot na svetu, ki ima skupaj s hčerinsko družbo 850 zaposlenih, so se vsi zaščitni ukrepi po besedah predsednika uprave Mirana Fujsa izkazali za zadostne; večjih težav z okužbami zaposlenih doslej niso imeli. “Če bo še naprej omogočen nemoten transport med evropskimi državami, težav ne bi smelo biti," dodaja, a pripominja tudi, da so napovedi tvegane. V kidričevskem Talumu z več kot 1400 zaposlenimi se soočajo z odsotnostjo zaposlenih, ker so bili v stiku z okuženimi, vnosi okužb v tovarno pomenijo zdravstveno in poslovno tveganje, opozarjajo. V prvi polovici leta so se srečevali z znižanim obsegom naročil, šele septembra so se razmere po obsegu naročil nekoliko izboljšale. Kot pojasnjujejo, se zaostrovanje epidemiološke slike trenutno še ne odraža v zmanjševanju napovedanih količin kupcev, se pa soočajo z zelo kratkoročnimi naročili, kar otežuje planiranje proizvodnje in zahteva še večjo fleksibilnost. V prvi polovici leta so sicer proizvedli in prodali 24 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani, polletje pa končali z minimalnim pozitivnim poslovnim izidom. "K temu so prispevali tudi ukrepi države, s pomočjo katerih smo, z izjemo naravne fluktuacije, ohranili tudi vsa delovna mesta. V trenutnih razmerah in glede na vse ukrepe pričakujemo konec leta dobrih 60 milijonov evrov manj prihodkov od prvotno načrtovanih 325 milijonov evrov in vsaj minimalno pozitiven poslovni izid."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
