300 strokovnjakov, raziskovalcev, predstavnikov vlad, podjetij, medijev in nevladnih organizacij. Komisarka za človekove pravice Sveta Evrope, Dunja Mijatović. Helsinki bodo prihodnji torek gostili mednarodno konferenco Sveta Evrope Upravljanje s spremembami, ki spreminjajo vse. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland, finski minister za zunanje zadeve Timo Soini in francoska pravosodna ministrica Nicole Belloubet bodo otvorili dvodnevne razprave o vplivih razvoja umetne inteligence na uresničevanje človekovih pravic, demokracijo in vladavino prava ter kako bi lahko zagotovili, da bi tehnološki razvoj koristil našim družbam; grožnje in škodo, ki jih prinaša, pa da bi se zmanjšalo.
Kje so algoritmi, ki spoštujejo avtonomijo in sledijo družbenim interesom?
Vse se začne pri davkih
Nova Zelandija je napovedala, da bo, četudi sodeluje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri pripravi mednarodne rešitve za vključitev digitalnega gospodarstva v davčni sistem, sama uvedla ukrepe, da bi digitalne korporacije pri njih začele plačevati pravičen delež davčnih obveznosti. "Verjamemo, da moramo s svojim delom narediti korak naprej, tako da bomo lahko nadaljevali z lastno obliko davka na digitalne storitve, dokler OECD ne doseže dogovora," je pojasnil novozelandski minister Stuart Nash.
Twitter neodziven na sovraštvo
Poseben problem, ki je z načinom delovanja družbenih omrežij postal v zadnjih letih izrazito opazen, je ravno sovražni govor. Njegovo hitro širjenje se zlorablja tudi za politične cilje, ki stavijo na zbujanje nestrpnosti do ranljivih skupin. Evropska komisija je sredi leta 2016 s štirimi internetnimi velikani – Facebookom, Youtubom, Twitterjem in Microsoftom podpisala kodeks ravnanja, nad katerim v Sloveniji bdi Spletno oko, ki deluje pri ljubljanski fakulteti za družbene vede. V začetku meseca so opozorili, da se je odzivnost internetnih korporacij na njihove prijave sovražnega govora v četrtem obdobju sicer povečala – odstranili so povprečno 91,7 odstotka prijav sovražnega govora iz Slovenije, kar je za 13,4 odstotnih točk več kot v tretjem poročevalskem obdobju, a Twitter pri tem močno zaostaja. V Sloveniji se je Facebook v 24 urah odzval z odstranitvijo običajno prijavljenega sovražnega govora ali s pojasnilom, zakaj tega ni odstranil, v 92 odstotkih primerov. Sledil mu je Youtube z 78 odstotki odstranjenih prijav, a manj pogostim obveščanjem o razlogih za neukrepanje. Twitter se na običajne prijave sploh ni odzval, ko so v Spletnem očesu oddali prijavo kot kvalificirani prijavitelji, pa je korporacija odstranila tri četrtine prijavljenih primerov sovražnega govora. Andrej Motl iz prijavne točke Spletno oko pritrjuje, da obstaja nevarnost, da družbena omrežja spodbujajo klike in s tem oglaševalske prihodke na način, ki uporabnike dejansko spodbuja k radikalizaciji njihovih stališč in poraja neprijetna čustva kot sta jeza in strah. "Precej indikatorjev tudi kaže, da se ne soočajo z nevarnostmi, ki jih predstavlja širjenje sovraštva in dezinformacij na internetnih omrežjih, s katerimi upravljajo, dokler v to niso prisiljeni - ali če pride do odmevnih incidentov ali to zahteva od njih zakonodaja," spomni na zagrožene globe do 50 milijonov evrov v Nemčiji, če podjetje, ki upravlja z internetno platformo, pravočasno ne odstrani prijavljenih primerov sovražnega govora. Tudi on pravi, da ne ve, da bi slovenske oblasti pripravljale ukrepe, s katerimi bi se ambicioznejše in učinkoviteje naslovilo omenjene nevarnosti.
Striženje elektronskih peruti
Poleg francoskega urada za varstvo osebnih podatkov, ki preiskuje, ali Facebook spoštuje splošno uredbo EU o varstvu podatkov, in italijanskih oblasti, ki so lani Facebooku izrekle kazen v višini 10 milijonov evrov, je februarja tudi nemški urad proti kartelom Facebooku prepovedal, da bi brez izrecnega soglasja povezal podatke uporabnikov na vseh treh internetnih platformah, ki jih ima v lasti: na Whatsappu, Instagramu in Facebooku. Zahteval je prav tako, da internetni velikan pridobi izrecno soglasje uporabnikov tudi za podatke, ki si jih sedaj prilašča s sledenjem uporabnikom na tretje internetne strani. Nemške oblasti so Facebooku dale leto dni časa, da uresniči njihove zahteve, zoper katere pa je ta že napovedal pritožbo.
Digitalni divji zahod
Posebej za Facebook uničujoči pa so bili ta teden tudi zaključki leto in pol trajajoče parlamentarne preiskave britanskih parlamentarcev o lažeh in zavajanjih, ki se jih je širilo prek družbenega omrežja, da bi se vplivalo na demokratične procese. Končno poročilo, pri katerem so sodelovali predstavniki še osmih drugih držav, opozarja, da je Facebook v imenu optimizacije poslovanja in večanja dobičkov kršil zakonodajo tako na področju varstva osebnih podatkov kot konkurence. Obnašal se je, so zapisali v poročilu, kot "digitalni gangster". Namerno naj bi preprečeval delo britanskih parlamentarnih preiskovalcev, po drugi strani pa ni uspel zajeziti poskusov, da bi se manipuliralo z volitvami. Odziv predstavnika Facebooka na ugotovitve poročila je bil, da je internetna korporacija zadovoljna, da je lahko "občutno prispevala k preiskavi". Dodali so, da so že uresničili določene spremembe glede političnih oglasov na družbenem omrežju in da so pripravljeni sodelovati pri pripravi zakonodajnih sprememb.
Predsednik odbora za digitalnost, kulturo, medije in šport v britanskem parlamentu Damian Collins je ob predstavitvi poročila dejal, da je ogrožena sama demokracija: "Dogaja se zlonamerno in neprestano nagovarjanje državljanov in državljank z lažmi in personaliziranimi 'temnimi oglasi' iz neznanih virov preko platform družbenih medijev, ki jih uporabljamo vsakodnevno." Parlamentarci so opozorili, da je britanska (volilna) zakonodaja zastarela in zatorej neprimerna ter nezadostna za sodobne oblike manipulacij. Predlagajo celovite zakonodajne rešitve, zavezujoč etični kodeks in vzpostavitev neodvisnega nadzornega organa s pooblastili, da bi lahko samostojno začel pregon zoper internetne korporacije in jih prisilil, da državnim organom predajo zbrane in obdelane podatke uporabnikov. "Vedno smo bili priča propagandi in političnim manipulacijam, ki trdijo, da so novice. A ta ravnanja imajo zdaj nove oblike in so neprimerno močnejše zaradi informacijske tehnologije in vseprisotnosti družbenih platform," pojasnjujejo razlike, ki določajo sodobni politično-medijski svet.
