Glava v pesku, peska pa vse več

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zbegani in menda ranjeni kenguru na enem od požarišč v Avstraliji.
Reuters

Dogajanje pri nas in drugod po našem planetu vse bolj potrjuje dejstvo, da se podnebje na Zemlji spreminja. Ni treba ravno podrobno pregledati raznih grafov in trendov izmerjenih vrednosti temperature, padavin pa morda celo koncentracije ogljikovega dioksida, ali če gremo še bolj v podrobnosti, koncentracije ogljikovih izotopov v ozračju, ki kažejo na vzroke segrevanja.
Marsikdo mi je že rekel, da je vreme "podivjalo", da "se mu meša", pa ni bil meteorolog, ampak morda le eden od tistih, ki s(m)o od vremena bolj odvisni kot večina prebivalcev urbanih območij (ja, tudi meteorologi smo odvisni od vremena, le na drugačen način). In zdaj, ko gori velik del Avstralije, ko ugotavljajo, da verjetno tam še niso doživeli česa takega, postaja vse bolj očitno, da so pogoji za to nastajali počasi, z zmanjševanjem količine padavin, zaradi česar je rastje počasi usihalo in se sušilo, izsušila so se tudi tla. Pri tem se seveda sprašujem, koliko vode porabijo samo za gašenje in omejevanje požarov, pa je voda tam že tako ali tako dragocena, vsaj dragocenejša kot pri nas. Vode je vse manj, poraba se najbrž ne zmanjšuje in še za gašenje je gre ogromno. No, saj izhlapi in se morda vrne v obliki dežja, a očitno ne v Avstraliji, ampak kje drugje zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev, zaradi spremenjenih zračnih tokov.
In vendar nekateri, pravzaprav marsikdo še vedno ne verjame, da se podnebje spreminja, da se ozračje segreva. Segrevajo se oceani, voda v oceanih zaradi raztapljanja vse večjih količin ogljikovega dioksida postaja vse bolj kisla - razlike so seveda zelo majhne, a bodo usodno vplivale na življenje v morjih. Količina rastlinskega planktona se bo zmanjševala, prav te enocelične alge pa naredijo večino kisika na Zemlji. Morda se bodo sčasoma zaradi manjše količine kisika tudi požari redkeje pojavljali. Ampak če bi se to zgodilo, bi mi že dosti prej izumrli. Sploh se ne zavedamo popolnoma, kaj vse se bo zaradi segrevanja ozračja na Zemlji spremenilo. Vemo, če se dovolj poglobimo, a se ne zavedamo. V tem je bistvena razlika! Mi pa sestankujemo v raznih Davosih, na Bledu, v parlamentih in iščemo možnosti za večjo gospodarsko rast, za več delovnih mest, za povečanje proizvodnje in prodaje …
Saj ne vem, ali naj mi gre na jok ali naj se iz obupa samo še smejem. Kdo bo začel spreminjati naše obnašanje? Kdo bo tako pogumen, da bo skušal zastaviti novo smer naše civilizacije? Ker če ne bo služb in proizvodnje, bomo lačni, bomo obubožali, vse se bo sesulo. Ampak morali bomo to narediti. Zato je rešitev edinole v drugačnem načinu delovanja naše družbe. Skratka, mnogi prav po nojevsko tiščijo glavo v pesek. In ker bo peska vse več, bodo imeli vse boljše pogoje za svoje početje v prihodnje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta