Golob o zdravniški stavki: Fides izsiljuje, da je vreden več od ostalih skupin v zdravstvu

Premier Robert Golob je v državnem zboru izrazil prepričanje, da se bodo stebrna pogajanja o novi plačni reformi zaključila do konca tega meseca, krovna pogajanja o reformi plač v javnem sektorju pa do poletja. "Verjamem, da bo ta načrt uspešen, če se ga ne bo vmes poskušalo rušiti na različne načine," je v odgovoru na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) dejal Golob. Plačna reforma je po njegovih besedah nekaj, kar se lahko zgodi samo in izključno v celoti. "Zaradi tega, ker je v času prejšnje vlade eden od ministrov enemu segmentu povišal plače, je prišlo do nesorazmerij," je poudaril premier, ki je za največji zalogaj pri reformi označil odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih vladnih mandatih.

Golob: Nihče v javnem sektorju ne bo pod minimalno plačo

Černač je Golobu očital, da pogajanja s sindikati ne napredujejo in da vlada z izvedbo plačne reforme zamuja. "Obljubljali ste jo s prvim januarjem letos, pri čemer naj bi bil zakon v parlamentu do 30. junija lani, za razlog, da je ni, pa ste navajali poplave, ki so se zgodile dva meseca kasneje," je dejal Černač in dodal, da po dveh letih Golobove vlade polovica javnega sektorja stavka oziroma je že stavkala, druga polovica pa se na stavko pripravlja. Predsednik vlade je v zvezi s stavko na upravnih enotah dejal, da bo ključno izhodišče nove plačne reforme to, da nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, ki bi bila pod minimalno plačo: "To izhodišče je bilo že predstavljeno sindikatom in na tem bomo vztrajali. Tudi pri izvajanju plačne reforme bo odpravljanje na tem segmentu imelo prioriteto. Minimalne plače morajo biti zagotovljene vsem, ki so danes zaposleni v javnem sektorju." Ob tem je spomnil, da je vlada z večino sindikatov v javnem sektorju sklenila dogovor, da do septembra letos ne morejo sklepati nobenih parcialnih dogovorov, ker bi s tem ogrozili pogajanja o plačni reformi.

Tega dogovora se bomo držali, hkrati pa je potrebno vse poklicne skupine naslavljati enakovredno, je izpostavil Golob. V zvezi s stavko zdravniškega sindikata Fides, ki traja že od sredine januarja, pa je izpostavil, da na področju zdravstva ena skupina, ki je sindikalno dobro organizirana in ima najete svetovalce ter odvetnike, "izsiljuje", da je vredna več od preostalih poklicnih skupin v zdravstvu. A vlada bo po premierjevih besedah vztrajala, da bo do plačne reforme oziroma do popravka plač v zdravstvu prišlo za vse skupine naenkrat, torej tako za negovalce in medicinske setre kot tudi za zdravnike. Da je potrebno spremembe izpeljati sočasno, se zavedajo tudi zato, ker so lani prisluhnili zahtevam mladih zdravnikov za dvig njihovih plačnih razredov. "Danes je to eden ključnih razlogov, zakaj Fides stavka – ker so bili mladi zdravniki v primerjavi s starejšimi privilegirani oziroma ker teh, ki stavkajo, ne zanima, kaj je prav. Zanima jih samo to, da je nekdo drug nekaj dobil, oni pa ne," je dodal Golob.

"Celo kmetijske organizacije priznavajo, da to ni krivda te vlade"

Predsednik vlade je moral ob začetku redne majske seje državnega zbora odgovarjati tudi na očitke o politizaciji ministrstva za kmetijstvo. Poslanko NSi Vido Čadonič Špelič je zanimalo, kako namerava vlada izvajati skupno kmetijsko politiko z ekipo na kmetijskem ministrstvu, ki po njeni oceni ni strokovna. Poudarila je tudi, da je nedavno razrešenega državnega sekretarja Blaža Germška, ki je strokovnjak na področja kmetijstva, na ministrstvu nadomestil "bivši policist" Ervin Kosi, ki je bil sicer nazadnje namestnik generalnega direktorja agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. "Strokovnjake ste dali v drugi plan. Spolitizirali ste ministrstvo za kmetijstvo," je vladi in Golobu očitala poslanka NSi. Golob je njene trditve zanikal in poudaril, da ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić uživa njegovo zaupanje, saj vodi zelo učinkovit dialog s kmeti o tem, kako jim pomagati pri reševanju njihove problematike. Na mizi so različne rešitve, tudi zahteva za izvzetje izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost iz dohodninske obdavčitve. "Trenutno rešitve še ni, dialog poteka," je dejal Golob in izrazil željo, da bo dialog uspešen.

Premier je ob tem izpostavil, da je vlada v Bruslju letos spomladi dosegla izrazit premik v korist slovenskemu kmetu. Svet EU in Evropski parlament sta namreč na pobudo Slovenije, Belgije in Francije potrdila spremembo izvajanja skupne kmetijske politike, po kateri se za male kmete zmanjša administrativno poročanje in se jih izvzame iz sankcij zaradi neporočanja. "Že samo zaradi tega si vlada zasluži pohvale," je poudaril premier. Kot je izpostavil, smo trenutno v obdobju izvajanja skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, o kateri je bil dogovor dosežen v letu 2021. "Ta politika, ki jo moramo izvajati, ima izrazit spregled na področju sožitja med ohranjanjem biodiverzitete in kmetovanjem. Od tu izhaja največ konfliktov, a celo kmetijske organizacije priznavajo, da to ni krivda te vlade, ampak ravno nasprotno – da je pod to vlado prišlo do premika," je dejal predsednik vlade.