(FOTO in VIDEO) Večerovo predvolilno soočenje: Evropski poslanec mora sooblikovati politike, ne le glasovati

Na prvem Večerovem soočenju kandidatov za Evropski parlament je novinar in urednik Tomaž Ranc v Narodnem domu v Mežici soočil Uroša Brežana (Gibanje Svoboda), Franca Kanglerja (SDS), Primoža Brvarja (SD), Mojco Erjavec (NSi), Klemna Belharja (Vesna), Marka Balažica (SLS) in Luko Omladiča (Levica). Povzemamo nekaj bistvenih vprašanj in odgovorov. 

Kako preprečiti nasilje?

Soočenje se je začelo z aktualno temo v mednarodnem prostoru - sredinim atentatom na slovaškega premierja Roberta Fica. Se lahko kaj takega zgodi tudi pri nas in kako bi kot evropski poslanci preprečili tovrstne dogodke, sta bili izhodiščni vprašanji. Kangler, ki je leta 1992 kot kriminalist sodeloval v preiskavi umora politika Ivana Krambergerja, je dejal, da se to lahko zgodi povsod. "Zanimivo je, da je storilec kulturnik, ne gre za ekstremista. O ozadju atentata, ker še poteka preiskava, je preuranjeno govoriti. Predsedniki vlad so ogroženi po celem svetu. Težko rečemo, ali je bil Fico slabo varovan. Tudi slovenski, hrvaški premier gresta med ljudi in se rokujeta. Nikoli ne veš, kdaj lahko kdo preseneti," je dejal. Brežan je menil, da primer iz Slovaške nima nobene povezave z ilegalnimi migranti, na nevarnost katerih je opozoril Kangler. "Nosilci političnih funkcij moramo biti za zgled tudi pri naslavljanju političnih nasprotnikov. Tudi takrat, ko se ne strinjamo, je treba voditi normalen, človeški dialog. Če z vrhov družbe prihajajo negativni signali, bo vzdušje v družbi tako, da bo vzpodbujalo nasilje in bodo dejanja, kot je bil atentat na Slovaškem, pogostejša." 

Brvar je opozoril na nesprejemljivo radikalizacijo evropskega prostora. "Treba je poskrbeti za varnost vseh. To je posledica radikalnega diskurza med politiki. Politiki smo prvi, ki moramo negovati diskurz, ko gre za spoštovanje. Biti moramo zgled družbi," je dejal. Mojca Erjavec je kot temelj vsega izpostavila spoštljivo komunikacijo: "Negovati moramo vrednote, ki veljajo v EU in državah članicah. Zaradi kratkotrajnih tendenc se nekateri poslužujejo drugačnih vrednot. Moramo biti spoštljivi, povezovalni." Belhar je menil, da so v Evropo pljusknili vzorci obnašanja in komunikacije, ki delijo ljudi. "Naša odgovornost je, da iščemo skupne točke in skušamo delovati v smeri združevanja. Moramo biti vzor državljanom," je dejal. Marka Balažica skrbijo vzorci, ki kulminirajo v ekstreme. Kot problem je navedel evropske integracije. "Ljudje se morda počutijo ogrožene in so dovzetni. Vprašati se moramo o pomanjkanju blaginje in zakaj se ljudje ne počutijo varne. Ko so ljudje siti, ne poslušajo ekstremnih politik. Ko pa so lačni, se poslužujejo vsega," je navedel. Omladič je kot primer polarizacije navedel družbeno omrežje X. "Če imate voditelja desne stranke, ki poziva k oboroževanju, se človek ne more počutiti varno." Kangler je na to repliciral, češ da je prvak SDS Janez Janša na omrežju X ljudi pozval, naj se legalno oborožijo, in da naj tisti, ki imajo registrirano orožje, ne povzročajo kršitev. Ponovil je, da atentator na Fica ni bil ekstremist. 

Sanacija še ne pomeni razvoja

Ker je soočenje potekalo v Mežici, je bil poudarek tudi na popoplavni sanaciji. Da obnova (cest in vodotokov) še ne pomeni razvoja, je dal iztočnico Ranc. Zakaj pri sanaciji, če je intervencija po avgustovskih poplavah dobro stekla, zdaj škriplje, je vprašal kandidate. Brežan, v času poplav minister za naravne vire in prostor, je povedal, da so v prvih dneh po ujmi reagirali kar se da hitro. "Devetega avgusta je bila v državnem zboru sprejeta novela zakona o odpravi posledic. Občine so dobile 40-odstotna predplačila. Na terenu so vsi opravili izjemno delo," je navedel argumente. Strinjal se je, da je cesta od Dravograda proti Ravnam na Koroškem v katastrofalnem stanju. Na vprašanje, ali bi danes kot minister kaj storil drugače, je odgovoril, da ne bi. "Stvari smo imeli dobro zastavljene. Škoda, da z ekipo nismo mogli nadaljevati dela. Morda bi lahko bili uspešnejši. Vlada ima kar nekaj prostora za izboljšanje postopkov. Morda smo kot država preveč pozornosti in energije posvetili spremembam zakonodaje. To bi morda spremenil, če bi danes še opravljal funkcijo ministra." Kangler in Balažic sta bila kritična do dela vlade. "Vlada je padla na izpitu. Morali bi takoj odrediti delo, četudi ni bilo denarja. Danes govoriti o gradbenih dovoljenjih je smešno," je dejal Kangler, Balažic pa, da tisti, ki so se lotili sanacije, nimajo pojma o lokalni samoupravi. 

Brvar je dejal, da so se v nemogočih razmerah sprejemali ukrepi v najboljši veri. "Na vladi je, da sprosti ukrepe," je še dejal. Mojca Erjavec je menila, da ni problem (le) v pomanjkanju sredstev. "Kličemo k hitrejšemu izvajanju. Nekateri od problemov so obstajali že prej in se kljub pozivom koroških županov niso rešili. Evropska komisija je hitro sprostila 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada. Upamo, da bomo dobili še dodatnih 300 milijonov evrov. Razen obližev na rano ljudje prave strukturne pomoči še niso prejeli." Ranc jo je opozoril, da je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič napovedal, da se bo sprostitev zgodila kmalu. Omladič je priznal, da stvari potekajo prepočasi. "Birokratski in proceduralni procesi so predolgi. Živimo v času podnebne krize, odzive bomo morali temu prilagoditi," je dejal. 

Ključno je biti na terenu

Razvila se je tudi debata o skladnem regionalnem razvoju. Na katere razvojne projekte bi stavili kot evroposlanci? Omladič, sicer državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, je poudaril dostopnost bivanja in stanovanj za mlade. Podobno je menil tudi Brvar. "Stanovanjska kriza je zajela celo Evropo. Revščina je vse večja. Ne nakupov stanovanj, tudi najemov si srednji sloj več ne more privoščiti," je dejal. Brežan stavi na kohezijo: "Zagovarjam skladen regionalni razvoj. Prihodnja kohezijska perspektiva bo ključnega pomena. Slovenija naj dobi maksimalno možno sredstev." Kangler je navrgel, da če bi bila na oblasti desna vlada, bi bila tretja razvojna os pri koncu gradnje.

Belhar je pojasnil, da je funkcija evropskega poslanca predvsem, da glasuje: "Ključno je, da evropski poslanci glasujejo za politike, ki preprečujejo naravne katastrofe. Če je poslanec dejaven, lahko sodeluje pri oblikovanju politik. Vsi moramo biti na terenu in opozarjati na stvari. Ne smemo biti v anonimnosti glasovalnega stroja. Dejaven poslanec si lahko izbori medijski prostor in opozarja vlado, ko mora ukrepati." Na vprašanje o ustanovitvi pokrajin so vsi odgovorili, da to podpirajo, a so nekateri imeli pomisleke. Na koncu so kot evropske države, ki bi lahko bile Sloveniji za zgled, navedli: Belhar in Kangler Avstrijo, Erjavčeva Estonijo, Brvar Dunaj kot metropolo, Brežan Južno Tirolsko, Balažic srednjeevropski prostor, Omladič pa se ni mogel opredeliti le za eno.