Gospodarstvo v krizi: Globok padec, nato postopno izboljšanje

Spopadanje z epidemijo covida-19 je močno vplivalo na gospodarsko aktivnost od sredine marca naprej, najizraziteje v aprilu. Kazalniki gospodarske aktivnosti so se po aprilski poglobitvi upada maja in junija postopno začeli izboljševati, a so bili še precej nižji kot v enakem obdobju lani, navaja vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Napovedi pa so povezane z visokimi in večinoma negativnimi tveganji, saj obseg in trajanje pandemije ter morebitnih nadaljnjih zajezitvenih ukrepov ostajata neznanka.
Zaradi prepovedi opravljanja dela je bila aprila posebej močno prizadeta večina storitvenih dejavnosti, najbolj gostinstvo. Tudi upad prihodka v trgovini na drobno se je poglobil. Zaradi padca tujega povpraševanja in motenj v dobavnih verigah sta se močno zmanjšala obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in blagovna menjava, navaja Umar.
Maja sta se obseg predelovalnih dejavnosti in blagovna menjava ob sproščanju zajezitvenih ukrepov ter postopnem oživljanju proizvodnje v Sloveniji in njenih glavnih trgovinskih partnericah nekoliko povečala. Na izboljšanje v maju kažejo tudi predhodni podatki v trgovini na drobno. Dostopni podatki za junij prav tako kažejo na nadaljnje izboljševanje razmer.
Od začetka širitve epidemije v Evropi se je najbolj zmanjšal izvoz slovenskih podjetij v države EU, predvsem v Italijo, Francijo in Nemčijo. Kljub povečanju v maju je v obdobju od začetka širitve epidemije opazno upadel tudi uvoz.
Izvoz storitev je bil medletno manjši za več kot 40 odstotkov. Ukrepi za zajezitev epidemije, sprejeti v marcu, so najbolj vplivali na turizem, ki je pred krizo zajemal skoraj tretjino storitvene menjave, ugotavljajo analitiki Umarja. Izvoz storitev s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, predvsem računalniških, pa je bil še naprej večji kot pred letom dni.
Zaposlenost je aprila upadla. Število brezposelnih se je junija po naraščanju do sredine maja zmanjšalo. Konec junija je bilo 89.377 brezposelnih, kar je 26,3 odstotka več kot pred letom dni in 1,1 odstotka manj kot konec maja. "Povprečno zmanjšanje v juniju je po naši oceni povezano z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize," navajajo v Umarju. Javnofinančni primanjkljaj se je do maja letos zaradi izrazitega zmanjšanja prihodkov in rasti izdatkov povečal na 1,4 milijarde evrov.
Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih letos pozitiven. Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 306,4 milijona evrov, vanj pa vplačala 256 milijonov evrov, kar je 50,4 milijona evrov manj. Skoraj polovica načrtovanih prihodkov iz proračuna EU (49,5 odstotka) je bilo v Slovenijo nakazanih iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike, dobra tretjina (34,9 odstotka) iz strukturnih skladov in 14,4 odstotka iz Kohezijskega sklada.